Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnica, prevajalka in urednica Miljana Cunta je s pesmijo Ura letos spomladi postala vitezinja poezije na 22. Pesniškem turnirju, natečaju za najboljšo neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku, ki je potekal v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, uvrščena pa je bila tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. Sicer so vse tri pesniške zbirke Za pol neba, Pesmi dneva in Svetloba od zunaj (prvi dve sta prevedeni v italijanščino) pritegnile bralce in pozornost strokovne javnosti, saj je bila pesnica nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Z Miljano Cunta se je pogovarjala Jera Krečič.
681 epizod
Oddaja je namenjena pogovorom s pomembnimi domačimi in tujimi ustvarjalci, v njej objavljamo izvirne in prevedene eseje, vas seznanjamo z odmevnimi dogodki na kulturnem področju tostran in onkraj slovenskih meja, objavljamo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja. Posebno pozornost namenjamo Slovencem, ki ustvarjajo in delujejo na tujem, pa tudi tujcem, ki so si za svoje ustvarjalno okolje izbrali Slovenijo.
Pesnica, prevajalka in urednica Miljana Cunta je s pesmijo Ura letos spomladi postala vitezinja poezije na 22. Pesniškem turnirju, natečaju za najboljšo neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku, ki je potekal v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, uvrščena pa je bila tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. Sicer so vse tri pesniške zbirke Za pol neba, Pesmi dneva in Svetloba od zunaj (prvi dve sta prevedeni v italijanščino) pritegnile bralce in pozornost strokovne javnosti, saj je bila pesnica nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Z Miljano Cunta se je pogovarjala Jera Krečič.
Danes se v Pulju začenja tridnevni dogodek, ki ga pod naslovom Publishing Acts organizira Društvo arhitektov Istre. Gre za tako imenovani a-festival, v pomenu: anti-festival, aktivistični festival, arhitekturni festival, katerega osrednja tema so pozicije angažiranih umetnikov in aktivistov in njihovo iskanje kolektivne akcije, usmerjene k družbenim spremembam. A-festival je del dogodkov znotraj platforme Future Architecture. Platforma je eden od osmih največjih evropskih kulturnih projektov, namenjena pa je predstavljanju in približevanju novih, svežih in vizionarskih idej o prihodnosti mest in arhitekture širši javnosti. Nosilec projekta je Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Prav tam so se dejavnosti Future Architecture letos začele, in sicer februarja, ko je potekalo tridnevno strokovno srečanje, pod naslovom Matchmaking conference. Nekaj svežih pogledov na arhitekturo kot so-snovanje človekovega življenjskega okolja, smo zvočno zabeležili in jih bomo predstavili v oddaji Razgledi in razmisleki. Pogovarjali smo se s Saimirjem Kristom, arhitektom in predavateljem iz Tirane, z Biko Rebek, slovensko arhitektko mlajše generacije, ki deluje med Dunajem in New Yorkom ter z Milošem Koscem, prav tako živečim in delujočim med Ljubljano in Londonom. Vabimo vas k poslušanju! Matchmaking conference, drugi dan, foto: Peter Giodani
Francoski pisatelj in dramatik Eric Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in igranih frankofonskih avtorjev na svetu. Njegove knjige so prevedene v 44 jezikov in v več kot petdesetih državah redno uprizarjajo njegove igre. V slovenščini imamo prevedene njegove romane: Evangelij po Pilatu, Oskar in dama v rožnatem, Noetov otrok, Gospod Ibrahim in cvetovi iz Korana ter igre Mali zakonski zločini, Obiskovalec in Libertinec. Eric Emmanuel Schmitt je pred nedavnim obiskal Ljubljano in takrat je Tadeja Krečič s pisateljem posnela intervju, ki ga objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki.
Pred nedavnim sta Ljubljano obiskala francoska pisatelja Didier Decoin in Eric Emmanuel Schmitt. Povabil ju je Francoski inštitut v Sloveniji ob 50. obletnici delovanja inštituta. Oba pisatelja sta dobitnika Goncourtove nagrade, prvi za roman, drugi za novelo. Prav o literarnih nagradah sta govorila na večeru v klubu Cankarjevega doma. Z avtorjema smo za oddajo Razgledi in razmisleki posneli pogovora in prvemu – z Didierom Decoinom - lahko prisluhnemo v oddaji Razgledi in razmisleki. Didier Decoin je avtor dvajsetih romanov, Goncourtovo nagrado je prejel leta 1977 za roman John Pekel. Je tudi generalni sekretar Goncourtove akademije. Z Didierom Decoinom se je pogovarjala Nina Gostiša in je pogovor tudi prevedla.
Švedska novinarka in okoljska aktivistka Christina Lindberg je bila letos častna gostja festivala Kurja polt v Ljubljani; v poznih šestdesetih in sedemdesetih je bila svetovno znana kot obraz »švedskega greha«. Nastopila je namreč v številnih švedskih eksploatacijskih in erotičnih filmih, ki so pozneje postali kultni, med njenimi oboževalce pa je tudi Quentin Tarantino, ki je po njej zasnoval enega izmed likov v filmu Ubila bom Billa. S Christino Lindberg se je pogovarjala Tina Poglajen. foto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Christina_Lindberg.JPG
Najsi bo galjot na galeji ali zaljubljena ženska v zaledju fronte … ena osrednjih tem Jančarjeve proze in dramatike je posameznik, vpet v kolesje sistema oziroma zgodovine. V njegovem najnovejšem romanu z naslovom In ljubezen tudi je intimno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeno v burno dogajanje v Mariboru pred koncem druge svetovne vojne in po njej. Z Dragom Jančarjem se bo v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjal Vlado Motnikar.
V ljubljanskem parku Tivoli so nedavno odkrili spomenik tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju; stoji v bližini spomenika Edvardu Kocbeku, kar simbolično zaznamuje prijateljstvo obeh literatov. To se je začelo že pred vojno, ko sta sodelovala pri reviji Dejanje, utrdilo pa se je ob tržaški reviji Zaliv; ta je bila od šestdesetih let dalje glasnica demokratičnega dialoga, ki v tedanji Sloveniji ni bil mogoč. O reviji Zaliv in njenih vplivih je tekla beseda na simpoziju z naslovom Moč povezav, ki so ga priredili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; med nastopajočimi je bil arhitekt Janez Bizjak, ki je predstavil spominski zapis o svojem sodelovanju z idrijsko revijo Kaplje in tržaškim Zalivom v časih, ki so bili vse prej kot naklonjeni svobodi govora; revija Zaliv pa je pomenila tudi začetek njegovega prijateljstva z Borisom Pahorjem.
V oddajo Razgledi in razmisleki smo uvrstili besedilo doktorja Petra Krečiča ob obletnicah arhitekta Jožeta Plečnika, ki ju letos praznujemo: 145. obletnico rojstva in šestdeseto obletnico smrti. Peter Krečič je poznavalec opusa arhitekta Jožeta Plečnika in avtor več knjig o njem. V besedilu, ki ga bomo slišali, omenja morda malo manj znana dejstva o življenju in delu velikega umetnika, hkrati pa se ne izogne kritiki na račun varovanja Plečnikove dediščine. Ob obletnicah, ki sprožajo razmislek o izjemnosti Plečnikovih arhitekturnih dosežkov, se odpirajo tudi neprijetna vprašanja in zahtevajo odgovore.
Viktor Jerofejev je eno najizrazitejših imen ruske sodobne književnosti. Za avtorja Življenja z idiotom, Ruske lepotice, Enciklopedije ruske duše, Dobrega Stalina in pravkar v slovenščino prevedene zbirke kratkih zgodb Telo, če omenimo le nekaj njegovih del, je značilna večna disidentska drža. Čeprav sin visokega sovjetskega diplomata, je zgodaj razvil kritičen odnos do sovjetskih, nato tudi do ruskih oblasti. Leta 1979 so mladega Jerofejeva zaradi organizacije izida disidentskega almanaha Metropola izključili iz Združenja sovjetskih pisateljev, bleščeča diplomatska kariera njegovega očeta pa se je zaradi tega končala. Jerofejev se v svojih delih dotika bolečih tem ruske identitete in stereotipov ruskega vsakdana. Ostrina njegovega peresa in grenko spoznanje o izginjanju vrednot sta mu nakopala številne nasprotnike tudi v sodobni Rusiji. Še zmeraj ga je mogoče slišati na radiu Eho Moskve in brati na nekaterih spletnih portalih, odmevno oddajo Apokrif na državni Televiziji Kultura pa so leta 2011 ukinili. Čeprav zelo bran v Rusiji, je v tujini deležen bolj naklonjenih ovacij. Tesno je povezan predvsem s Francijo, kjer je preživel del otroštva, leta 2013 pa so mu podelili tudi najvišje francosko odlikovanje viteški red Legije časti. Z Viktorjem Jerofejevom se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Andrej Stopar.
V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali ekskluzivni pogovor zbaskovskim pisateljem Bernardom Atxago, ki je bil eden od gostov letošnjega festivala Fabula. Atxaga velja za enega naboljših sodobnih evropskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del – romane Osamljeni mož, To nebo, Harmonikarjev sin in čisto na novo Dnevi Nevade. Atxaga piše v baskovščini, vendar svoje romane sam prevaja v španščino. Dela Bernarda Atxage je v slovenščino prevedla Marjeta Drobnič, ki se je s pisateljem tudi pogovarjala za oddajo Razgledi in razmisleki – ter pogovor prevedla. foto:https://eu.wikipedia.org/wiki/Bernardo_Atxaga
Ljubljanski Mini teater in Prešernovo gledališče Kranj sta letos v koprodukciji pripravila gledališko predstavo Judovski pes po romanu sodobnega izraelskega pisatelja Asherja Kravitza. Asher Kravitz se je rodil leta 1969 v Jeruzalemu. Študiral je elektroniko, matematiko in fiziko. Prvi knjigi, ki ju je napisal, sta humorni kriminalki, tretje delo Jaz sem Mustafa Rabinowitz je zgodba o vojaku v protiteroristični enoti izraelske vojske in njegovih moralnih dilemah. Leta 2007 je Asher Kravitz napisal roman Judovski pes: gre za prvoosebno pripoved psa, ki je svojo življenjsko pot začel v nemško-judovski družini tik pred nastopom nacizma. Kir je poseben pes, ki razume človeška čustva in govor. Besedilo je prevedla Katja Šmid, avtor odrske priredbe je Yonathan Esterkin, ki je slovensko predstavo tudi režiral. V njej nastopa dramski igralec Miha Rodman, ki je besedilo naštudiral tudi v angleščini. Februarsko premiero odrske priredbe Judovskega psa si je ogledal tudi avtor romana, izraelski pisatelj Asher Kravitz. Takrat ga je pred mikrofon povabila Staša Grahek. foto: Miha Rodman v predstavi Judovski pes (Miha Fras) http://pgk.si/repertoar/judovski_pes_/
V nizu pogovorov z gosti letošnjega festivala Fabula, literature sveta, bomo v oddaji Razgledi in razmisleki slišali pogovor Vlada Motnikarja z Igorjem Marojevićem, srbskim pisateljem, ki ga v slovenščini poznamo po zbirki kratke proze Mediterani in pravkar prevedenem romanu Mamina roka. V svojih delih se kaže kot prodoren opazovalec ljudi okoli sebe, izpovedovalec lastnega doživljanja in pripovedovalec. foto: http://www.festival-fabula.org/2017/avtorji-in-knjige/39-avtorji-in-knjige/190-igor-marojevi
V soboto, 11. marca 2017, se je zaključil letošnji festival Literature sveta, Fabula. Pred ljubljanskim občinstvom je kot prvi, otvoritveni, gost nastopil leta 1972 rojeni francoski pisatelj Mathias Enard, dobitnik prestižne Goncourtove nagrade za roman Kompas, ki je pravkar izšel v slovenščini. Zdaj lahko Slovenci beremo še dva romana in sicer Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih ter Alkohol in nostalgija. Mathias Enard govori več jezikov, je erudit, študiral je perzijščino in arabščino, je dober poznavalec Bližnjega vzhoda in velik popotnik. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z Mathiasom Enardom pogovarjala Tadeja Krečič, v oddaji pa bomo slišali tudi branje avtorja iz knjige Alkohol in nostalgija.
Tretjega marca se je začel festival Literature sveta, Fabula 2017. V Ljubljano so prišli tuji pisatelji - gosti festivala, tema v fokusu pa je nesmrtnost. To besedo najdemo namreč v naslovu najnovejše knjige esejev Alojza Ihana Čas nesmrtnosti in s podnaslovom Smrt v času bionike (bionika je veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij). Tako piše Alojz Ihan, pesnik, pisatelj, esejist in zdravnik o najnovejših možnostih, ki obetajo nesmrtnost, vsekakor pa daljšanje življenj ljudi, vendar hkrati o njih kritično razmišlja in na koncu prihaja do sklepa, ki ga pa pravzaprav učijo vse religije. Odlomka iz Ihanovega pisanja -začenši z besedilom o Strahu kot globalnem motivatorju - bomo slišali zdajle v oddaji Razgledi in razmisleki.
Gre za esej, ki ga je pesnica in publicistka Stanislava Repar napisala o odmevni pesniški zbirki Neve Lučke Zver Razsežnosti.
»Za dirigenta je odločilen prihod na oder. Takrat vzpostavi komunikacijo z občinstvom in zapolni prostor s svojo navzočnostjo. Pričakujoči v dvorani morajo začutiti, da med njimi in orkestrom ne stoji balerina, ki se bo prekrilila skozi glasbeno tvarino, temveč suveren čustveni in intelektualni naboj, ki jih bo varno popeljal skozi čudežni svet glasbene umetnine.« je zapisal Matej Venier o dirigentu Antonu Nanutu ob njegovi osemdesetletnici. V Razgledih in razmislekih objavljamo besedilo, ki govori o velikem glasbenem ustvarjalcu tako, kot ga je doživel maestrov sodelavec, glasbeni soustvarjalec in, predvsem, prijatelj.
Osemnajstega decembra 1988, petindvajset let za tem, ko so v Rusiji njegovo pisanje ožigosali kot »protisovjetsko«, in le nekaj mesecev po Nobelovi nagradi za književnost, je ruski pesnik in esejist Josif Brodski na michiganski univerzi v mestu Ann Arbor v ZDA nagovoril študente zadnjega letnika. Gre za enega najlepših slavnostnih govorov – v njem je mladim posredoval nekaj temeljnih življenjskih modrosti, spregovoril pa je tudi o vrednotah. Govor so leta 1997 zapisali in ga vključili v knjigo esejev Brodskega O žalosti in razumu z naslovom Govor na stadionu. Za oddajo Razgledi in razmisleki ga je prevedla Ana Vipotnik. Na fotografiji je Josif Brodski, ko je v sedemdesetih letih poučeval na michiganski univerzi.
Pred dnevi je umrl hrvaški pisatelj in publicist Predrag Matvejević. Rodil se je leta 1932 v Mostarju, v Zagrebu je končal študij francoskega jezika in književnosti. Doktoriral je na pariški Sorboni. Do leta 1991 je predaval francosko književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, potem pa je zapustil Hrvaško. Do leta 1994 je predaval slovanske književnosti na pariški univerzi Nouvelle Sorbonne, od 1994 do 2007 pa srbski in hrvaški jezik in književnosti na rimski univerzi La Sapienza. Matvejević je avtor mnogih esejev in knjig, med najpomembnejšimi sta Drugačne Benetke in Mediteranski brevir. Za oddajo smo izbrali nekaj odlomkov iz Matvejevićeve knjige Drugačne Benetke, ki sta jo prevedla Vasja Bratina in Rada Lečić. na fotografiji: Vitttorio Carpaccio : Lev sv. Marka, 1516
V ljubljanskem Cankarjevem domu poteka festival Tolstoj, iskalec resnice. Gost festivala je bil tudi dr. Pavel Basinski, ruski pisatelj, zgodovinar in novinar, ki je zaslovel z dokumentarnim romanom Lev Tolstoj: Pobeg iz raja, za katerega je leta 2010 prejel najprestižnejšo rusko književno nagrado – velika knjiga. Nastopil je pred številnim občinstvom s predavanjem Šola za življenje. Takrat ga je Tomaž Gerden povabil pred mikrofon in del daljšega pogovora objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki.
V Art kino mreži se te dni vrti Rdeča želva, animirani celovečerni prvenec Nizozemca Michaëla Dudoka de Wita, ki je že za svoja prejšnja dela požel vrsto najvišjih priznanj v svetovnem merilu – za svoj ganljiv film Oče in hči iz leta 2000 na primer oskarja in glavni nagradi na festivalih v Annecyju in Clermont-Ferrandu. Rdeča želva pa mu je med drugim prinesla nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI in nagrado mladinske žirije na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, film je poleg tega nominiran za oskarja. Z avtorjem se pogovarja Tesa Drev.
Na Pisateljskem odru letošnjega Knjižnega sejma so nastopili tudi tuji gostje. Med njimi sta bila škotska avtorica mehiških korenin Juana Adcock in katalonski pisatelj Albert Forns. Oba sta bila na obisku v Sloveniji kot gosta Slovenskega društva pisateljev v okviru projekta Literarna Evropa v živo. Projekt pripravlja 17 partnerjev iz 13 držav in prek različnih dogodkov podpira obetavne avtorje. Izbranih je bilo deset pisateljev, med izbranci pa sta bila gosta, s katerima se je Andrej Rot pogovarjal za oddajo Razgledi in razmisleki.
Neveljaven email naslov