Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V art kino mreži je na ogled novi film makedonske cineastke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu. Film (pri produkciji je sodelovala tudi slovenska hiša Vertigo) je posnet po resnični izkušnji scenaristke Elme Tataragić. Ta je spoznala človeka, ki je med vojno v Bosni v Sarajevu kot ostrostrelec streljal nanjo. Film s to izjemno težko vsebino pa je vseeno poln črnega humorja.
Z režiserko Teono Strugar Mitevsko se je pogovarjala Tesa Drev Juh, brala je Lidija Hartman, ton in montaža Vito Plavčak.
Avtor fotografije: Martin Kraft
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:MJK_34357_Teona_Strugar_Mitevska_%28Berlinale_2019%29.jpg
707 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
V art kino mreži je na ogled novi film makedonske cineastke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu. Film (pri produkciji je sodelovala tudi slovenska hiša Vertigo) je posnet po resnični izkušnji scenaristke Elme Tataragić. Ta je spoznala človeka, ki je med vojno v Bosni v Sarajevu kot ostrostrelec streljal nanjo. Film s to izjemno težko vsebino pa je vseeno poln črnega humorja.
Z režiserko Teono Strugar Mitevsko se je pogovarjala Tesa Drev Juh, brala je Lidija Hartman, ton in montaža Vito Plavčak.
Avtor fotografije: Martin Kraft
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:MJK_34357_Teona_Strugar_Mitevska_%28Berlinale_2019%29.jpg
V knjižni zbirki Aleph so prve knjige izšle sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja, med drugim pesniške zbirke Nate pada patina Štefana Remica, Slepa okna Boštjana Seliškarja in z nagrado Prešernovega sklada nagrajeni Srebrnik Alojza Ihana ter pripovedna dela Strategije, taktike Igorja Zabela, Briljantina Milana Kleča in Domovina, bleda mati Franja Frančiča pa zbornik kratkih zgodb Rošlin in Verjanko ali Odlagani opravek slovenstva ter priročnik Šola kreativnega pisanja, ki ga je uredil Andrej Blatnik. Skratka, Aleph je bil na svojih začetkih zbirka, ki je nastajala v precejšnji meri neodvisno od političnih in kulturnih središč moči, in v kateri so svoja zgodnja dela objavili avtorji tim. postmodernistične generacije. Danes izdaja zbirko Aleph (v njej je doslej izšlo 185 naslovov) Center za slovensko književnost, njen urednik pa je pesnik in prevajalec Brane Mozetič. Ta je v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo povedal, kakšna je narava zbirke danes, s kakšnimi izzivi in težavami se srečuje, najverjetneje pa tudi kaj o načrtih za prihodnost. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj, za vse vas, ki bi želeli podpisati peticijo za ubranitev knjižne zbirke Aleph, pa še podatek, da jo najdete na spletni strani www.pravapeticija.com ...
V oddaji Razgledi in razmisleki bo slišati pogovor s Slavenko Drakulić. Angažirana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić, avtorica osmih romanov in osmih esejistično-publicističnih knjig, je bila najbolj pričakovana gostja festivala Fabula 2018 - če sklepamo po tem, kako hitro so pošle vstopnice za njen večer. Ob tej priložnosti je založba Beletrina izdala njen roman Mileva Einstein, teorija žalosti v prevodu Miša Renka. O tem in drugih njenih romanih ter o izraziti družbeni angažiranosti se je s Slavenko Drakulić pogovarjal Vlado Motnikar.
Maylis de Kerangal je francoska pisateljica, avtorica številnih romanov. Nekateri so bili nagrajeni s prestižnimi nagradami. Ena takih knjig je roman z naslovom Rojstvo mostu, ki smo ga pravkar dobili v slovenskem prevodu in je izšel pri Beletrini ob festivalu Fabula 2018. Prav o tem romanu se je za oddajo Razgledi in razmisleki z Maylis de Kerangal pogovarjala Tadeja Krečič, ko je bila pisateljica v Ljubljani kot ena izmed osrednjih gostov festivala.
V Razgledih in razmislekih začenjamo niz pogovorov z osrednjimi gosti letošnjega festivala Fabula, literature sveta. Andrej Stopar, poznavalec Rusije in drugega post-sovjetskega sveta, se je pogovarjal s Serhijem Žadánom, ukrajinskim pisateljem, pesnikom, esejistom, prevajalcem in glasbenikom. Pa tudi aktivistom tako imenovanega »majdána,« protestnega gibanja, ki je skušalo Ukrajino usmeriti na Zahod in je bilo ključnega pomena v obeh ukrajinskih revolucijah v zadnjih dveh desetletjih, oranžni v letih 2004 in 2005, ter »revoluciji dostojanstva« pozimi 2013 in 2014. Triinštiridesetletni Žadan velja za ukrajinskega literarnega zvezdnika, je dobitnik uglednih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, njegove knjige so prevedene v več jezikov. Od Fabule naprej tudi v slovenščino. V prevodu Primoža Lubeja in Janje Lubej Vollmaier lahko beremo Žadanov roman Vorošilovgrad, »napeto, duhovito in čudovito napisano delo«, kot preberemo na platnici knjige.
Pesnica Bina Štampe Žmavc se je najprej predstavila mladim ljubiteljicam in ljubiteljem poezije – leta 1990 je objavila pesniško prvenko Čaroznanke, odrasle pa je nagovorila leta 1999 z zbirko sonetov Pesek v pesem. Že omenjeni zbirki lepo napovedujeta pesničin pesniški svet, eno domišljije, presenetljivih besednih iger in obratov ter ambiciozne artikulacije, ki se ne ustraši tradicionalnega verza, kitic in rim. Vse naštete in še druge odlike vsebuje tudi njena najnovejša pesniška zbirka Vse-stvar-je, ki pred bralko in bralca postavi stvari, vendar ne v službi človeka, ampak na sebi. Pesnica je ob zbirki zapisala, da »so se pesmi v tem izboru izpisale v zadnjih dveh letih in da je kozmos od nekdaj doživljala celostno, stvari kot žive, kot nekakšen taoist torej.« Zato bo bralec po branju njenih pesnik morda vsaj za hip zrl na svet predmetov okoli sebe nekoliko drugače. Več o zbirki in še čem bo povedala pesnica v pogovoru z Markom Golju, posnetim na njenem domu v Celju, zagotovo pa bo tudi prebrala kako pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Leta 1984 rojena ruska novinarka Žana Nemcova je hči politika Borisa Nemcova, ki je bil nekoč član Jelcinove vlade, pozneje pa vnet kritik in vodja opozicije proti ruskemu predsedniku Putinu. Februarja 2015 so ga na Moskovski ulici v bližini Kremlja ustrelili. Po tem dogodku se je Žana Nemcova s političnim aktivizmom začela ukvarjati tudi sama. Ko je zahtevala preiskavo o očetovi smrti, Rusija zanjo kmalu ni bila več varna. Danes Nemcova živi in dela v Nemčiji, kjer o politiki poroča za radio Deutsche Welle. Pred nekaj meseci je bila častna gostja festivala dokumentarnega filma v češki Jihlavi; tam je med drugim govorila tudi o filmu, ki ga je o njenem očetu posnela Zosja Rodkevič: Moj prijatelj Boris Nemcov. Z Žano Nemcovo se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Tina Poglajen. foto: Leta 2016 so Žani Nemcovi podelili mednarodno nagrado za pogum, namenjeno ženskam. https://en.wikipedia.org/wiki/Zhanna_Nemtsova#/media/File:The_2016_International_Women_of_Courage_Award_to_Zhanna_Nemtsova_of_Russia_(25514175553).jpg
Pri Društvu slovenskih režiserjev so v v Slovenski kinoteki podelili nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Prejel jo je režiser, scenarist, direktor fotografije in montažer Karpo Godina. Kratki filmi Karpa Godine, kot sta Piknik v nedeljo in Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, ter celovečerna dela Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj so pomemben del tako slovenske kot tudi evropske filmske dediščine. Z Umetnim rajem se je Godina uvrstil celo v uradni del canneskega festivala, močan odmev pa je imel že njegov filmski prvenec Splav meduze. Prav o njem in o Godinovi filmski poti se je dan po podelitvi za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Matej Juh.
Pisatelj Carlos Pascual je Mehičan, ki že leta živi v Sloveniji. Opazuje slovenski svet in ljudi v njem ter samega sebe. In piše eseje. Pred časom je izšla njegova knjiga O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih. Prvi natis je bil razprodan, nastal je novi. Zdaj je na knjižnih policah druga knjiga Carlosa Pascuala v slovenščini: Debeli zidovi, majhna okna. Iz pogovora Tadeje Krečič izvemo, kaj ta naslov pomeni, v čem se nova knjiga razlikuje od prejšnje, med drugim pa tudi, zakaj je v Ljubljani ustanovil miniaturno gledališče Pocket teater Studio.
Legendarni dramski igralec Stane Sever je konec leta 1937 postal član ansambla ljubljanske Drame in na tem odru odigral magistralne vloge. Ob 80. obletnici njegovega prvega angažmaja v osrednjem slovenskem gledališču je Slovenski gledališki inštitut pripravil večer Staneta Severja. O njegovem položaju v Drami in slovenskem gledališču nasploh ter o Severjevi ikonografski podobi v drugi polovici 20. stoletja je predaval dr. Štefan Vevar. Zanimive ugotovitve smo v oddaji Razgledi in razmisleki obogatili z nekaj na novo najdenimi posnetki Severjevih recitacij Prešernove poezije.
V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor z makedonskima filmskima ustvarjalkama Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko. Teona je nedavno posnela film Dan brez imena – podlaga zanj je bila resnična zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov, z njo pa je orisala državo, ki se ne more otresti bremen preteklosti. V filmu je nastopila tudi režiserkina sestra Labina Mitevska, sicer producentka. Z obema se je med ljubljanskim Liffom pogovarjala Nina Gostiša. foto: http://www.vertigo.si/filmi/sem-iz-titovega-velesa/
Za oddajo smo izbrali odlomke iz knjige ameriške publicistke Caroline Stoessinger o Alice Herz Sommer, pianistki judovskega rodu in pričevalki o strašni izkušnji holokavsta. Rodila se je leta 1903 v Pragi, v Avstroogrski monarhiji. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so leta 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael, nato pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjiga o njenem življenju, naslovljena Sto let modrosti, je nastala na osnovi pogovorov z njo. Alice Herz Sommer je umrla leta 2014, stara 110 let. Knjigo je prevedla Miriam Drev. foto: Alice Herz Sommer
Dr. Svetlana Slapšak je obogatila slovensko kulturo in javno življenje z vrsto nastopov in kolumn ter knjig, ki pričajo o njenem širokem razponu intelektualnih interesov. Med njenimi novejšimi knjigami omenimo Kuhinjo z razgledom in Antično miturgijo, med nekoliko starejšimi pa zbirko Ženske ikone 20. stoletja. V teh in drugih delih se dr. Slapšak predstavlja kot intelektualka, ki z lahkoto prehaja iz antičnih študij v antropološke in druge teme. Več o sebi in svojem delu je dr. Svetlana Slapšak povedala v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Ta jo je obiskal nekaj dni pred njenim okroglim življenjskim jubilejem na njenem domu. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jure Eržen/Delo
Andrej Volos piše v ruščini, čeprav se je rodil v mestu Dušanbe, prestolnici Tadžikistana in tam živel. Pred nedavnim je v slovenskem prevodu Simona Dobravca izšel njegov roman Vrnitev v Pandžrud. Dogajanje je postavljeno v srednjo Azijo prve polovice desetega stoletja. Glavni junak, slavni pesnik Rudaki, se – star, oslepljen in pahnjen globoko v nemilost – iz Buhare vrača v rodni Pandžrud in premišlja o svoji, pa tudi siceršnji preteklosti in sedanjosti. Andrej Volos je bil za roman v Rusiji nagrajen. Pred dobrim mesecem dni je obiskal Ljubljano in prevajalec Simon Dobravec ga je za oddajo Razgledi in razmisleki povabil pred mikrofon.
Islandski film zadnja leta doživlja renesanso: spomnimo se denimo na Zgodbe o konjih in ljudeh, Dobrodušnega Velikana, Lastovke ali Ovna, ki so bili izjemno uspešni na filmskih festivalih povsod po svetu, tudi v Ljubljani. Na lanskem LIFFu so med islandskimi filmi prikazali Laboda režiserke Áse Helge Hjörleifsdóttir. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je z ustvarjalko pogovarjala Tina Poglajen in jo povprašala o naravi v islandskih filmih, o soncu, ki nikoli ne zaide in tradiciji, ki še danes oblikuje življenje na Islandiji. foto: http://www.icelandicfilms.info/person/nr/9425
V zbirki Moderni klasiki je pred kratkim kot stota knjiga izšel roman Skrivnostne solidarnosti Pascala Quignarda. Moderni klasiki so tako po številu naslovov dohiteli legendarno zbirko Sto romanov. Jubilejna knjiga je bila povod za pogovor Marka Golje s sourednikom zbirke Andrejem Blatnikom. Ta je med drugim osvetlil začetke zbirke, orisal differentio specifico med zbirkama XX. stoletje in Moderni klasiki, nekoliko pojasnil snovanje zbirke in še marsikaj. Vabljeni k posluašnju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik
V dvorani Loškega odra v Škofji Loki so v nedeljo na 47. podelitvi Severjevih nagrad počastili gledališke igralce za minulo sezono. Strokovna žirija je za dosežke na slovenskih poklicnih odrih nagrado Sklada Staneta Severja podelila Juretu Henigmanu, članu Mestnega gledališča ljubljanskega in Blažu Šefu, članu Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Ob tej priložnosti se je z igralcema pogovarjal Žiga Bratoš.
Na primeru Vetrinjskega dvora, glavne pisarne v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nas je zanimalo, kako Maribor živi v času od EPK do danes. Katere iniciative so se okrepile, katere zamrle - in zakaj. Več o tem ter o dejavnostih, ki se izvajajo v Vetrinjskem dvoru, ki ga upravlja Javni zavod Narodni dom Maribor, je Petri Tanko v pogovoru, ki je nastal med sprehodom po Vetrinjskem dvoru, povedal Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora. foto: Vetrinjski dvor Služba za razvojne projekte in investicije MOM
Na primeru Vetrinjskega dvora, glavne pisarne v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nas je zanimalo, kako Maribor živi v času od EPK do danes. Katere iniciative so se okrepile, katere zamrle. In zakaj. Več o tem ter o dejavnostih, ki se izvajajo v Vetrinjskem dvoru, ki ga upravlja Javni zavod Narodni dom Maribor, je v pogovoru povedal Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora. Vabimo vas k poslušanju!
Primož Premzl se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino kot založnih lepih, dobrih, dragocenih in zanimivih knjig s področja umetnostne zgodovine in zgodovine. Najprej je zbiral značke in znamke, pozneje stare razglednice in vedute, svojo ljubezen do lepega pa je izrazil tudi kot založnik. Umetniški atelje Primož Premzl je tako v minulih 25-letih izdal vrsto lepih knjig, med drugim Mariborske vedute, zgodovinski monografiji o admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in znanstveniku Hermannu Potočniku Noordung, kar nekaj albumov z vedutami in ne nazadnje leta 1998 faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla sta se samosvojemu založniku z razstavama poklonili Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, v oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor Marka Golje z založnikom. Ta bo med drugim pojasnil, kaj ima skupnega z najstarejšo tipsko šolo v Avstro-Ogrski in z osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja
V času, ko so novice o dogodkih v Kataloniji že nekaj časa v vseh medijih na prvem mestu, objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki premišljevanje pisatelja Draga Jančarja o tej deželi in njeni usodi tako v zgodovini kot v tem trenutku. O kateri največ pove prav literatura, zapiše Drago Jančar, ki je pred leti srečal katalonskega pisatelja Jaumeja Cabréja, zapisovalca osebnih zgodb iz časa državljanske vojne in Frankove diktature. Oba pisatelja zaznamujejo podobne izkušnje, čustva in razmisleki, saj oba pripadata narodoma z legitimno željo po svobodi, uporabi svojega jezika, pa tudi po politični neodvisnosti, za katero se Katalonci zdaj borijo, Slovenci pa v njej živimo že petindvajset let.
Neveljaven email naslov