Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Varuhinja zgodnjesrednjeveške zbirke v Narodnem muzeju Slovenije
Življenje je res polno presenečenj, bi lahko ponovili že malce oguljeno frazo, ki jo večkrat slišimo, ko se pogovarjamo o izkušnjah, ki zaznamujejo bivanje posameznikov v času in prostoru. Včasih so te izkušnje zelo pozitivne, drugič spet ne. Dr. Daša Pavlovič, arheologinja, ima takih izkušenj kar nekaj. Želela je preučevati prazgodovino, pa se je usmerila v zgodnji srednji vek. Ko je bila brez službe, je prodajala nakit v zasebni trgovinici. Leta 2014 pa je skupaj s prijateljico zbrala za 15 tovornjakov humanitarne pomoči, namenjene prebivalcem Bosne in Hercegovine, ki jih je takrat prizadela vodna ujma.
V uvodu v svojo doktorsko disertacijo je med drugim zapisala:
»Moji starši so zakon! Hvala za vso podporo, potrpežljivost, mir, vsako vrečko napolitank, tone čokolade, radič Verona in topel dom. Predvsem pa hvala, da niso niti enkrat podvomili vame. Brez njih preprosto ne bi zmogla!«
Nekateri izmed nas imajo to srečo, da so si svoj življenjski poklic izbrali že v zgodnji mladosti, in svoje otroške prepričanosti o tem, kaj bodo delali, ko bodo veliki, niso spremenili vse do konca izobraževanja. Ena izmed teh je dr. Daša Pavlovič, arheologinja, kustodinja za zgodnji srednji vek, zaposlena v arheološkem oddelku v Narodnem muzeju Slovenije. Že ko je bila majhna deklica, ji je bilo jasno, da se bo ukvarjala s preteklostjo. Ta jo je pač zanimala in navduševala. Ko se je morala konec gimnazije odločiti, kakšno naj bi bilo to ukvarjanje s preteklostjo, je nihala med zgodovino, umetnostno zgodovino in arheologijo. Ker ima to lastnost, da z veseljem preučuje pisne in druge dokumentarne vire v arhivih, hkrati pa jo zelo veseli tudi delo na terenu, se je odločila za študij arheologije, ki obe lastnosti združuje.
Dr. Daša Pavlovič je sodelovala tudi pri izkopavanjih v kraju Nova tabla pri Murski Soboti, kjer so našli zanimive najdbe iz časa preseljevanja narodov.
Zgornja fotografija: Ogled dragocenih predmetov, zlate nagrobne maske, v okviru strokovne ekskurzije in sodelovanja Arheološkega muzeja Makedonije in Univerze na Primorskem, Ohrid, Makedonija.
Zgornja fotografija: Študijska izmenjava v okviru doktorskega študija na Filozofski fakulteti v Sarajevu in v Zemaljskem muzeju BiH. Ekskurzija po arheoloških najdiščih Hercegovine, Mostar 2010.
Razstava Zlato kitajskih cesarjev je Narodnemu muzeju Slovenije odprla možnost, da je v Nacionalnem muzeju Kitajske v Pekingu razstavil 27 predmetov. Gre za mednarodno razstavo nacionalnih muzejev ob svilni poti, ki je bila odprta 11. aprila in bo na ogled do 14. julija letos. Pri tem je seveda sodelovala tudi dr. Daša Pavlovič, ki pravi, da to vendarle ne pomeni, da bo namesto v zgodnji srednji vek svojo profesionalno pozornost usmerjala predvsem v azijski prostor. Pri nas je dovolj bogate in zanimive dediščine, ki jo želi preučevati.
Zgornja fotografija: Priprave in postavljanje mednarodne razstave nacionalnih muzejev Sharing a Common Future: Exhibition of Treasures from National Museums along the Silk Road v Pekingu, april 2019.
Zgornja fotografija: Na odprtju mednarodne razstave nacionalnih muzejev Sharing a Common Future: Exhibition of Treasures from National Museums along the Silk Road v Pekingu, april 2019.
V spodnji galeriji fotografij je nekaj utrinkov z razstave v Pekingu, kjer predstavlja Narodni muzej Slovenije izbor dragocenih predmetov naše kulturne dediščine. Vse fotografije so iz arhiva Narodnega muzeja Slovenije.
Dr. Daša Pavlovič svoj prosti čas "posveča" obnovi stare kamnite hiše v Istri, ki jo obnavlja v originalnem istrskem stilu, seveda ob upoštevanju zahtev koservatorske stroke.
894 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Varuhinja zgodnjesrednjeveške zbirke v Narodnem muzeju Slovenije
Življenje je res polno presenečenj, bi lahko ponovili že malce oguljeno frazo, ki jo večkrat slišimo, ko se pogovarjamo o izkušnjah, ki zaznamujejo bivanje posameznikov v času in prostoru. Včasih so te izkušnje zelo pozitivne, drugič spet ne. Dr. Daša Pavlovič, arheologinja, ima takih izkušenj kar nekaj. Želela je preučevati prazgodovino, pa se je usmerila v zgodnji srednji vek. Ko je bila brez službe, je prodajala nakit v zasebni trgovinici. Leta 2014 pa je skupaj s prijateljico zbrala za 15 tovornjakov humanitarne pomoči, namenjene prebivalcem Bosne in Hercegovine, ki jih je takrat prizadela vodna ujma.
V uvodu v svojo doktorsko disertacijo je med drugim zapisala:
»Moji starši so zakon! Hvala za vso podporo, potrpežljivost, mir, vsako vrečko napolitank, tone čokolade, radič Verona in topel dom. Predvsem pa hvala, da niso niti enkrat podvomili vame. Brez njih preprosto ne bi zmogla!«
Nekateri izmed nas imajo to srečo, da so si svoj življenjski poklic izbrali že v zgodnji mladosti, in svoje otroške prepričanosti o tem, kaj bodo delali, ko bodo veliki, niso spremenili vse do konca izobraževanja. Ena izmed teh je dr. Daša Pavlovič, arheologinja, kustodinja za zgodnji srednji vek, zaposlena v arheološkem oddelku v Narodnem muzeju Slovenije. Že ko je bila majhna deklica, ji je bilo jasno, da se bo ukvarjala s preteklostjo. Ta jo je pač zanimala in navduševala. Ko se je morala konec gimnazije odločiti, kakšno naj bi bilo to ukvarjanje s preteklostjo, je nihala med zgodovino, umetnostno zgodovino in arheologijo. Ker ima to lastnost, da z veseljem preučuje pisne in druge dokumentarne vire v arhivih, hkrati pa jo zelo veseli tudi delo na terenu, se je odločila za študij arheologije, ki obe lastnosti združuje.
Dr. Daša Pavlovič je sodelovala tudi pri izkopavanjih v kraju Nova tabla pri Murski Soboti, kjer so našli zanimive najdbe iz časa preseljevanja narodov.
Zgornja fotografija: Ogled dragocenih predmetov, zlate nagrobne maske, v okviru strokovne ekskurzije in sodelovanja Arheološkega muzeja Makedonije in Univerze na Primorskem, Ohrid, Makedonija.
Zgornja fotografija: Študijska izmenjava v okviru doktorskega študija na Filozofski fakulteti v Sarajevu in v Zemaljskem muzeju BiH. Ekskurzija po arheoloških najdiščih Hercegovine, Mostar 2010.
Razstava Zlato kitajskih cesarjev je Narodnemu muzeju Slovenije odprla možnost, da je v Nacionalnem muzeju Kitajske v Pekingu razstavil 27 predmetov. Gre za mednarodno razstavo nacionalnih muzejev ob svilni poti, ki je bila odprta 11. aprila in bo na ogled do 14. julija letos. Pri tem je seveda sodelovala tudi dr. Daša Pavlovič, ki pravi, da to vendarle ne pomeni, da bo namesto v zgodnji srednji vek svojo profesionalno pozornost usmerjala predvsem v azijski prostor. Pri nas je dovolj bogate in zanimive dediščine, ki jo želi preučevati.
Zgornja fotografija: Priprave in postavljanje mednarodne razstave nacionalnih muzejev Sharing a Common Future: Exhibition of Treasures from National Museums along the Silk Road v Pekingu, april 2019.
Zgornja fotografija: Na odprtju mednarodne razstave nacionalnih muzejev Sharing a Common Future: Exhibition of Treasures from National Museums along the Silk Road v Pekingu, april 2019.
V spodnji galeriji fotografij je nekaj utrinkov z razstave v Pekingu, kjer predstavlja Narodni muzej Slovenije izbor dragocenih predmetov naše kulturne dediščine. Vse fotografije so iz arhiva Narodnega muzeja Slovenije.
Dr. Daša Pavlovič svoj prosti čas "posveča" obnovi stare kamnite hiše v Istri, ki jo obnavlja v originalnem istrskem stilu, seveda ob upoštevanju zahtev koservatorske stroke.
Zborovodja, dirigent, ki na poseben način čuti vokalno, zborovsko glasbo, ki ji je posvetil svoje življenje. Tako bi lahko z nekaj besedami opisali Matjaža Ščeka, Primorca, Koprčana in predvsem dirigenta. Toda ko se začnemo z njim pogovarjati, začutimo njegov čuteč odnos do vsega, kar nas obdaja, posebno do glasbe. »Matjaž Šček je študiral dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izobraževal pri priznanem skladatelju in dirigentu Lojzetu Lebiču. Uspešno je vodil več ljubiteljskih pevskih sestavov, med drugim Moški zbor Srečka Kosovela iz Ajdovščine, Komorni zbor Ipavska, Komorni zbor RTV Slovenija in vrsto zborov v deželi Furlaniji – Julijski krajini. V vrh njegovega zborovskega ustvarjanja spada desetletje dela z Ljubljanskimi madrigalisti (1991–2001). Njegovo delo je prepoznavno in cenjeno, izvajanje rahločutno in zavzeto, njegovi programi pa sveži in nekonvencionalni. Na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih je vedno dosegel najvišje uvrstitve in priznanja. Je nosilec zlate Gallusove plakete.« Tako so med drugim zapisali na spletnih straneh Mešanega pevskega zbora Postojna, ki ga Matjaž Šček vodi zdaj. In Matjaž Šček bo gost v oddaji Razkošje v glavi.
Dr. Andraž Teršek je ustavnik in pravni filozof, ki kot univerzitetni profesor študentkam in študentom predava tako tematike s področja prava kot tudi poglavja iz etike, filozofije, politologije, edukacije, psihologije in aktivno kritičnega državljanstva. Je, kot pravijo zanj, predstavnik pravniške avantgarde, kritični intelektualec in publicist, ki v svojih odmevnih medijskih nastopih pogosto opozarja na anomalije v naši družbi. V radiofonskem portretu doktorja Terška lahko slišimo kopico zanimivih utrinkov iz njegovega poklicnega in zasebnega življenja.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Špela Rozin je bila šestdesetih in deloma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja najuspešnejše slovenska filmska igralka na tujem, za mnoge tudi ena najlepših. Snemala je večinoma v Italiji, delala pa tudi na Poljskem, v Avstriji in Združenih državah Amerike. Poleg tega je številne filme posnela tudi v nekdanji Jugoslaviji.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Rodil se je v družini akademske slikarke in akademskega slikarja, kar je, bolj ali manj pričakovano, zaznamovalo njegovo poklicno, umetniško in tudi življenjsko pot. Poleg tega je njegova mama, Dora Plestenjak, že ves čas dobrohotna ocenjevalka Domnove ustvarjalnosti, oba pa se, če je to le mogoče, pomešata med občinstvo vsaj pri najodmevnejših koncertih Domnovega polbrata, Jana Plestenjaka. Sicer pa slikar, kipar in oblikovalec Domen Slana poudarja, da mora vizualna umetnost »ljudem govoriti sama zase, brez dodatkov nekih kritičnih besedil, ki jih nihče ne razume. Tudi z glasbo je podobno. Poslušaš in te pritegne ali pač ne.«
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Direktor zavoda Vozim David Razboršek je prepričan, da je treba sprejeti odgovornost za svoja dejanja, ker potem laže gradiš naprej in uresničuješ svoje želje. In danes so njegove želje in dejavnosti, ki jih opravlja, povezane z večjo prometno varnostjo. Je član sveta Agencije za varnost prometa, ambasador, ki se s svojo ekipo trudi doseči pozitivne spremembe v prometu tudi z akcijami, ki so dobro prepoznane v javnosti: Še vedno vozim, vendar ne hodim, Zavrtimo Slovenijo in Heroji furajo v pižamah. Zanj invalidnost ni ovira, saj je še vedno aktiven športnik – ukvarja se z ročnim kolesarjenjem in plavanjem ter je ustanovitveni član ekipe slovenskih parakolesarjev. O njegovem delu, vizijah in invalidnosti se je z Davidom Razborškom v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala novinarka Petra Medved.
Karl Drago Seme je upokojeni gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1990 do upokojitve leta 2000 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje kot poslovodja in vodja izobraževanja strojnih mehanikov. Štiri leta je bil vodja vodičev v Muzeju premogovništva. Bil je tudi jamski reševalec in član predavateljskega aktiva Delavske univerze Velenje. Od 1964 je član Gledališke skupine Velenje in gledališki igralec, recitator, scenarist, režiser ter povezovalec. Njegovo življenje je polno zgodb ljudi vseh starosti, ki jih povezuje ena sama misel: verjeti v dobro. Njegova življenjska vloga pa ga predstavlja z vidika, ki ga najbolje razumejo otroci. Karl Drago Seme je že 54 let Dedek Mraz. V prazničnem decembru ga je v enem izmed redkih trenutkov, ko ne deli nečesa še bolj pomembnega od daril, obiskal Jure K. Čokl.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov