Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališko predstavo Pogovori o ljubezni, ki je bila pred kratkim premierno izvedena v ljubljanski Drami, so uprizorila kar štiri gledališča: slovensko, črnogorsko, italijansko in albansko. Predstavljamo pomen in izvedbo predstave. Izobraževanje manjšin in ranljivih skupin lahko poteka tudi prek spleta. Virtualna učilnica je zagotovo dobrodošla tudi za etnične manjšine z območja bivše Jugoslavije.
Virtualna učilnica za etnične manjšine z območja bivše Jugoslavije
Gledališko predstavo Pogovori o ljubezni, ki je bila pred kratkim premierno izvedena v ljubljanski Drami, so uprizorila kar štiri gledališča: slovensko, črnogorsko, italijansko in albansko. Predstavljamo pomen in izvedbo predstave. Izobraževanje manjšin in ranljivih skupin lahko poteka tudi prek spleta. Virtualna učilnica je zagotovo dobrodošla tudi za etnične manjšine z območja bivše Jugoslavije.
319 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
Gledališko predstavo Pogovori o ljubezni, ki je bila pred kratkim premierno izvedena v ljubljanski Drami, so uprizorila kar štiri gledališča: slovensko, črnogorsko, italijansko in albansko. Predstavljamo pomen in izvedbo predstave. Izobraževanje manjšin in ranljivih skupin lahko poteka tudi prek spleta. Virtualna učilnica je zagotovo dobrodošla tudi za etnične manjšine z območja bivše Jugoslavije.
Virtualna učilnica za etnične manjšine z območja bivše Jugoslavije
Gledališko predstavo Pogovori o ljubezni, ki je bila pred kratkim premierno izvedena v ljubljanski Drami, so uprizorila kar štiri gledališča: slovensko, črnogorsko, italijansko in albansko. Predstavljamo pomen in izvedbo predstave. Izobraževanje manjšin in ranljivih skupin lahko poteka tudi prek spleta. Virtualna učilnica je zagotovo dobrodošla tudi za etnične manjšine z območja bivše Jugoslavije.
V oddaji gostimo Uršo Korošec, svetovalko in organizatorko izobraževanja odraslih. Govorili bomo o izobraževalnih programih, s katerimi lajšajo vključevanje priseljencev v slovensko družbo. Govorili bomo tudi o tem, kako se z begunci, ki prihajajo iz Ukrajine, soočajo v Srbiji. Slišali boste tudi pogovor z Selmo Skenderović, ki v svojih zgodbah govori o težkih temah, s katerimi se srečujejo priseljenci. V oddaji Sami naši pa se pogovarjamo tudi z Ano Trifunović, pravno svetovalko pri Beograjskem centru za človekove pravice.
V oddaji sami naši tokrat gostimo Dževada Karahasana. Novelist, esejist, filozof in erudit je govoril o različnih percepcijah njegove literature v Bosni in Hercegovini in Sloveniji. S profesorjem Damjanom Mandelcem bomo o govorili o Intersekcijskem pristopu k preučevanju družbene izključenosti, z Vanjo Gajić pa o odnosu do pripadnikov albanske etnične skupnosti. V oddaji Sami naši iščemo dogovore na vprašanja: ali postajamo družba, ki je a priori nestrpna do drugačnih? Se zapiramo v svoje skupine in zavračamo drug drugega? Ali se po nepotrebnem bojimo drugih? Ta vprašanja so spodbudila zanimivo raziskavo primera, ki jo je opravila raziskovalka Vanja Gajić.
V oddaji sami naši tokrat gostimo Dževada Karahasana. Novelist, esejist, filozof in erudit je govoril o različnih percepcijah njegove literature v Bosni in Hercegovini in Sloveniji. S profesorjem Damjanom Mandelcem bomo o govorili o Intersekcijskem pristopu k preučevanju družbene izključenosti, z Vanjo Gajić pa o odnosu do pripadnikov albanske etnične skupnosti. V oddaji Sami naši iščemo dogovore na vprašanja: ali postajamo družba, ki je a priori nestrpna do drugačnih? Se zapiramo v svoje skupine in zavračamo drug drugega? Ali se po nepotrebnem bojimo drugih? Ta vprašanja so spodbudila zanimivo raziskavo primera, ki jo je opravila raziskovalka Vanja Gajić.
V oddaji Sami naši tokrat o tem, kako na vojno reagirajo regionalni mediji, ter o cenzurah medijev, ki se ne dogajajo le v Rusiji. Z Maddaleno Avon smo se pogovorili o odnosu držav Evropa in nekdanje Jugoslavije do beguncev nekoč in danes, z Zijadom Bećirovićem pa o tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na države nekdanje Jugoslavije, predvsem na vse bolj nestabilno Bosno in Hercegovino.
V oddaji Sami naši govorimo o gospodarskem sodelovanju matičnih držav in diaspore. Gostimo tudi profesorja doktorja Dejana Đokića, ki je poskusil razčleniti zgodovinsko ozadje začetka vojne v Ukrajini in ga primerjati z vojno na Balkanu. V oddajo se je s poljsko - ukrajinske meje oglasila tudi Marta Walcak in nam iz prve roke poročala o beguncih iz Ukrajine, ki se zbirajo na poljski meji.
V oddaji sami naši smo dali prostor tistim, ki svojo kulturo in državo, iz katere prihajajo, predstavljajo v res najboljši luči. Ena izmed teh je zagotovo desetletna Danina Kelmendi. Ta nadarjena deklica je pred kratkim osvojila 1. mesto na mednarodnem tekmovanju v hitrem računanju, ki je vsako leto v Dubaju. Obiskali smo tudi zbor hrvaške kulture in dogodek, s katerim je uradno začelo delovati Bosansko akademsko društvo.
V oddaji Sami naši predstavljamo novo manjšinsko društvo. Svoja vrata je v Ljubljani prejšnji teden odprl Bosansko - hercegovski kulturni center. Pogovorili se bomo tudi z smučarjem iz Slovenije Albinom Tahirijem, ki je letos na olimpijskih igrah smučal za Kosovo. Na samem začetku pa zgodba o Ani Ninković, ki je pred kratkim na YouTube dala video z deli popularnih skladb z območja nekdanje Jugoslavije. V vseh predstavljenih skladbah je skupen motiv nasilja nad ženskami. Video je pogledalo že več kot 200 tisoč ljudi.
V nocojšnji oddaji Sami naši se bomo pogovarjali z Elvisom Alukićem, ki je na svoji lastni koži preživel grozo vojne, njegova zgodba pa nas bo spomnila na to, kaj danes preživlja Ukrajina. Predstavili vam bomo Forum Tomizza, ki v ospredje svojega delovanja postavlja kulturo dialoga in sodelovanje. Gostili bomo tudi Evgenijo Šatko. Znanstvenica, ki ima delno tudi ukrajinske korenine, je obsodila rusko invazijo Ukrajine in ponudila edinstven pogled na trenutno dogajanje.
V oddaji Sami naši tokrat govorimo o izzivih, ki jih manjšinska društva imajo, pri ohranjanju svoje pisane besede. V oddaji Sami naši pa bodo gostili še pripadnike manjšinskih društev, ki skozi urejanje in produkcijo časopisov v svojem jeziku, ohranjajo svojo dediščino ter prvo izredno profesorico na katedri za komunikacijske tehnologije univerze v Ljubljani, dr. Emilijo Stojmenovo Duh. Oddajo začenjamo z zgodbo, ki letos praznuje neslavnih 30 let, zgodbo o izbrisanih. O tem, zakaj na to zgodbo za Slovenijo ne more biti ponosna in kaj se danes dogaja z izbrisanimi, je govorila Katarina Vučko.
V oddaji Sami naši tokrat govorimo o izzivih, ki jih manjšinska društva imajo, pri ohranjanju svoje pisane besede. V oddaji Sami naši pa bodo gostili še pripadnike manjšinskih društev, ki skozi urejanje in produkcijo časopisov v svojem jeziku, ohranjajo svojo dediščino ter prvo izredno profesorico na katedri za komunikacijske tehnologije univerze v Ljubljani, dr. Emilijo Stojmenovo Duh. Oddajo začenjamo z zgodbo, ki letos praznuje neslavnih 30 let, zgodbo o izbrisanih. O tem, zakaj na to zgodbo za Slovenijo ne more biti ponosna in kaj se danes dogaja z izbrisanimi, je govorila Katarina Vučko.
V oddaji Sami naši tokrat govorimo o predstavi Somrak bogov, ki v zgodbi o vzponu nacizma v Nemčiji pred drugo svetovno vojno kritizira tudi družbo danes. Govorili bomo še o razčlovečenju brezdomcev, ki lahko pripelje do nasilja. Na začetku oddaje pa ponujamo prispevek o Noveli Zakona o urejanju trga dela, ki je začela veljati lani in je pred kandidate in izvajalce izpitov slovenščine za tujce postavila še dodatne izzive.
Da umetnost zagotovo premika meje, bo nocoj v oddaji Sami naši dokazala kantavtorica Lumníje Mendžići Šehu. Govorili bomo tudi o nagradi, ki jo je navdihnila ena največjih feminističnih junakinj jugoslovanskega filma: nagradi Štefice Cvek. Za začetek pa zgodba o preživetju gledališča Glej, ki ga vodi Sarajevčanka Inga Remeta. Oblegano Sarajevo je zapustila s konvojem, ko je bila stara 13 let. V gledališču Glej, ki ga zdaj vodi, je prej delala kot čistilka, zadnje dni pa je njena glavna skrb, kako zagotoviti preživetje društva, potem ko jim sredstva za štiriletni projekt niso bila odobrena.
V oddaji Sami naši vam bomo predstavili kuharja Ilijo Janiča, ki je delo v beograjskih restavracijah zamenjal za delo v ljubljanskih in te odločitve niti malo ne obžaluje. Po prihodu v Slovenijo je odkril ljubezen do robotike. Izvedeli boste tudi nekaj več o Festivalu Ruta, ki ga skupaj ustvarjajo umetniki iz kar 6 držav nekdanje Jugoslavije ter ruši meje, ki jih je za marsikoga zaprl novi korona virus.
V oddaji sami naši bomo odgovorili na vprašanje, zakaj nekateri naši sosedje novo leto praznujejo 14 dni kasneje. Gostili smo tudi pevko Ajo, ki ji je z izjemnim glasom uspelo ustvariti zelo uspešno kariero. Biljana Žikić je obiskala Info točko za tujce, ki zagotavlja podporo delavcem migrantom, kar je posebno koristno v tem času, ko se zakoni in pogoji zaposlovanja spreminjajo. S čem pa se trenutno ukvarjajo in kakšni so izzivi?
Nocoj smo v oddaji Sami naši spregovorili z avtorjem knjige Beograjski trio, ki spremlja življenje in dogajanja na Golem otoku. Govorili bomo tudi o tem kako koronavirus vpliva na življenje in delo umetnikov. Gostili pa smo tudi pisateljico Adriano Kuči, ki je med drugim spregovorila tudi o trenutnem stanju v Bosni in Hercegovini. Govorila je o trenutnem stanju v BiH, težavah priseljencev v Sloveniji ter o svojem novem romanu Ime mi je Sarajevo.
V oddaji Sami naši gostimo reškega rock glasbenika Damirja Urbana. Z Emilom Šehićem se bomo pogovorili o pravilnem ravnanju z elektronskimi odpadki. Na začetku oddaje pa se bomo ob odmevnem Đokovićevem obisku Avstralije pogovorili z antropologom športa Ivanom Đorđevićem glede odmevnega Đokovićevega obiska Avstralije. Dr. Đorđević je v svoji doktorski disertaciji med drugim opisal naraščajoč trend nacionalizma, rasizma in ksenofobije med navijaškimi skupinami. Kako pojasnjuje brezpogojno podporo športniku, obnašanje navijačev in družine Đoković? Več lahko v oddaji Sami naši.
V oddaji Sami naši vas pričakuje pogovor s pisateljem Đorđem Majstorovićem o pomenu trajnostne krepitve aktivizma pri mladih tudi v letu pred nami. Slišali boste tudi zgodbo o prazniku, ki ga bodo ta teden praznovali verniki pravoslavne veroizpovedi. Svetlana Slapšak bo govorila o običajih božičnega večera, praznovanju božiča v socializmu in o kuharskih izzivih.
V oddaji Sami naši boste spoznali hrvaškega novinarja in književnika Damirja Karakaša, predstavili vam bomo tudi publikacijo Marko Kraljević kulturnega društva Makedonija. Na samem začetku pa zgodbo o hanuki, prazniku luči, ki ga decembra praznuje judovska skupnost. Pripovedovali vam bomo tudi zgodbo o prijateljstvu dveh družin. Trdna prijateljstva namreč pogosto nastajajo med velikimi preizkušnjami. Zgodba judovske družine Abravanel in albanske družine Reznići je ena takšnih, saj je nastala v času druge svetovne vojne, k sreči pa se nadaljuje tudi zdaj. Te dni so člani četrte generacije obeh družin skupaj praznovali judovski praznik Hanuko.
V nocojšnji oddaji Sami naši vam bomo predstavili projekt Balkan ekspres zavoda Burja. Pogovarjali smo se tudi z igralcem Benjaminom Krnetićem. Pripravili smo prispevek o družbeno angažirani skupini Pretty Loud, ki izvaja rap v romskem, srbskem in angleškem jeziku. Besedila predvsem govorijo o težavah mladih žensk kot so zgodnja poroka, izobrazba in nasilje nad ženskami. Skupina je pred kratkim objavila pesem Ravnopravno (Enakopravno) v okviru kampanje 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami 2021.
Tokrat vas bo v oddaji Sami naši pričakal drugi del pogovora s profesorjem Matejem Šeklijem o bolgarsko-makedonskem jezikovnem sporu. Za vas smo obiskali tudi razstavo Odjuga: Zgodbe o identitetah na prepihu ter raziskali, zakaj so v 40-ih mestih v Srbiji že tretjo soboto množični protesti, na katerih ostro nasprotujejo odprtju rudnika litija v dolini Jadra na zahodu Srbije zaradi škodljivega vpliva, ki bi ga imela tovrstna aktivnost na okolje.
Neveljaven email naslov