Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Sami naši predstavljamo umetnico s Kosova Qëndresë Deda. Poročamo tudi o festivalu Ruta Triglav Mestnega gledališča ljubljanskega. Na začetku oddaje pa smo spomnili na obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz. Največje taborišče smrti je preživel tudi naš gost - pisatelj, novinar in Titov prevajalec, Ivan Ivanji.
302 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
V oddaji Sami naši predstavljamo umetnico s Kosova Qëndresë Deda. Poročamo tudi o festivalu Ruta Triglav Mestnega gledališča ljubljanskega. Na začetku oddaje pa smo spomnili na obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz. Največje taborišče smrti je preživel tudi naš gost - pisatelj, novinar in Titov prevajalec, Ivan Ivanji.
V oddaji Sami naši boste spoznali hrvaškega novinarja in književnika Damirja Karakaša, predstavili vam bomo tudi publikacijo Marko Kraljević kulturnega društva Makedonija. Na samem začetku pa zgodbo o hanuki, prazniku luči, ki ga decembra praznuje judovska skupnost. Pripovedovali vam bomo tudi zgodbo o prijateljstvu dveh družin. Trdna prijateljstva namreč pogosto nastajajo med velikimi preizkušnjami. Zgodba judovske družine Abravanel in albanske družine Reznići je ena takšnih, saj je nastala v času druge svetovne vojne, k sreči pa se nadaljuje tudi zdaj. Te dni so člani četrte generacije obeh družin skupaj praznovali judovski praznik Hanuko.
V nocojšnji oddaji Sami naši vam bomo predstavili projekt Balkan ekspres zavoda Burja. Pogovarjali smo se tudi z igralcem Benjaminom Krnetićem. Pripravili smo prispevek o družbeno angažirani skupini Pretty Loud, ki izvaja rap v romskem, srbskem in angleškem jeziku. Besedila predvsem govorijo o težavah mladih žensk kot so zgodnja poroka, izobrazba in nasilje nad ženskami. Skupina je pred kratkim objavila pesem Ravnopravno (Enakopravno) v okviru kampanje 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami 2021.
Tokrat vas bo v oddaji Sami naši pričakal drugi del pogovora s profesorjem Matejem Šeklijem o bolgarsko-makedonskem jezikovnem sporu. Za vas smo obiskali tudi razstavo Odjuga: Zgodbe o identitetah na prepihu ter raziskali, zakaj so v 40-ih mestih v Srbiji že tretjo soboto množični protesti, na katerih ostro nasprotujejo odprtju rudnika litija v dolini Jadra na zahodu Srbije zaradi škodljivega vpliva, ki bi ga imela tovrstna aktivnost na okolje.
V oddaji Sami naši vas pričakuje zgodba o projektu Sto slovanskih romanov. Pogovarjali smo se tudi o spornih zakonskih določilih, na katera opozarja inštitucija Zagovornika načela enakosti. Za začetek oddaje pa še pogovor z direktorjem fotografije Mustafom Mustafićem o trenutnem stanju v Bosni in Hercegovini ter o bosansko hercegovski kinematografiji. Filmar je v Ljubljani gostoval pred kratkim ko je na dnevih bošnjaškega filma premierno pokazal svoj novi dokumentarec Slika iz življenja bosansko hercegovskega filma.
V nocojšnji oddaji Sami naši gostimo dva študenta kiparstva, Denis Dražetića in Denis Vučka, avtorja novega kipa dr. Šlajmerja, ki zdaj znova krasi podstavek v Šlajmerjevem parku. Gostili smo tudi novinarko Mirjano Radulović, s katero smo se pogovorili o pomembnosti kolumne Borisa Dežulovića o mestu Vukovar za hrvaško družbo. Na začetku oddaje pa vam predstavljamo Ženske v črnem, antimilitiaristično, mirovno, feministično skupino ki je oktobra obeležila 30 let delovanja. Skupina ima posebej v času krepitve nacionalističnih desnih gibanj pomembno vlogo, saj opozarja, da so vsi ljudje enaki ne glede na etnično, versko ali drugo pripadnost in poreklo.
V oddaji sami naši vas pričakujeta še zgodbi o Urški Martinec, športnici iz Prekmurja, Slovenki, ki govori kar 5 jezikov, med drugimi albanščino in hrvaščino, ter prispevek o tem, kaj je to industrijska dediščina in kako povezuje Slovenijo in Hrvaško. Zakaj je za nas pomembna? V oddaji pa se bomo za začetek pogovarjali o temi, ki je za priseljence v Sloveniji vedno aktualna, in sicer o dovoljenjih za bivanje in delovnih vizah.
V oddaji Sami naši gostimo Denisa Brnčiča, s katerim se bomo pogovorili o ohranjanju rock glasbe z območja nekdanje Jugoslavije. Pogovorili smo se tudi z grafično oblikovalko Ljubico Suno Čehovin. Spet bomo raziskovali frazeme jezikov nekdanje Jugoslavije. Kaj pravzaprav pomeni »koštalo me ko sv. Petra kajgana« bomo izvedeli v pogovoru z Natašo Vulović Etmons.
Danes se v oddaji sami naši pogovarjali s Kuklo Keserović o njenem filmu Sestre, ki je na Festivalu Slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljši kratki igrani film. Obiskali smo tudi Zadar, kjer dve glasbenici s svojimi koncerti ohranjata stari lokalni jezik, ki počasi izginja. To je zgodba o jeziku Arbanasov, ki živijo v okolici današnjega Zadra in se je začela pred skoraj 300 leti, ko so se albanski begunci iz Skadra in Bara preselili na severni Jadran. V Zadru še zmeraj obstaja naselje Arbanasov, kjer ohranjajo njihovo kulturo, običaje in jezik.
V oddaji Sami naši predstavljamo zgodbo o razstavi Romana Bezjaka: Arheologija nekega obdobja / Archeology of an Era. Udeležili smo se tudi ponedeljkovega odkritja spomenika, posvečenega hrvaškemu jezikoslovcu in književniku Ljudevitu Gaju. Govorili pa bomo tudi o sodobnem makedonskem jeziku z Emilijo Neškosko, prejemnico Dekanove nagrade Filozofske fakultete za magistrsko delo z naslovom Koncept makedonskega etimološkega slovarja.
Nocoj v oddaji sami naši govorimo o stereotiph. Tudi če ni mišljen negativno, ostaja stereotip. Zato bomo danes govorili o projektu strip nad stereotip, ki ponuja svežo perspektivo na ta družbeni problem. Gostili bomo tudi Mileno Nedeljković, predsednico Organizacije srbskih študentov v tujini. V oddaji vedno z veseljem posvetimo čas tudi umetnikom, ki delujejo v državah nekdanje Jugoslavije. Danes bo to Dubravka Ugrešić, pisateljica, ki je letos bila ena izmed favoritk za Nobelovo nagrado za književnost.
V oddaji tokrat govorimo o jeziku, konkretno o makedonščini in razvoju makedonistike v Ljubljani. Predstavili smo tudi zgodbo o Dritonu Gašiju, ki je svoje priseljenske izkušnje predstavil bralcem v svojem knjižnem prvencu »Z dvoglavim orlom v Porurju«. Blaže Koneski je bil makedonski jezikoslovec, pesnik, pisatelj, lingvist in utemeljitelj makedonskega knjižnega jezika. Letos praznujemo stoto obletnico rojstva tega jezikoslovca in šestdeseto obletnico makedonsitike v Ljubljani. O teh pomembnih jubilejih se je s profesoricama Namito Subioto in Vesno Mujsovo Čepiševsko pogovarjal Aleksander Trifunović.
Tokratno oddajo posvečamo kulturi. Pogovarjali se bomo o restavraciji starih filmov, ki imajo pomembno mesto v ohranjanju kulturne dediščine. Gostili bomo pevsko skupino albanskegab društva Midženi in obiskali gledališče. Nekoč se bova temu smejala je predstava, ki govori o nadarjeni igralki brez redne službe, in njenemu partnerju, obetavnemu pisatelju, ki sanja o tem, da bo napisal uspešnico. Oba delata le priložnostna dela in služita drobiž, ki jima ne zagotavlja preživetja, kaj šele življenja. Ko se jima rodi otrok, se njun odnos še dodatno zaostri. Predstavo je režirala Beograjčanka Anja Suša.
Tokratno oddajo posvečamo kulturi. Pogovarjali se bomo o restavraciji starih filmov, ki imajo pomembno mesto v ohranjanju kulturne dediščine. Gostili bomo pevsko skupino albanskegab društva Midjeni in obiskali gledališče. Nekoč se bova temu smejala je predstava, ki govori o nadarjeni igralki brez redne službe, in njenemu partnerju, obetavnemu pisatelju, ki sanja o tem, da bo napisal uspešnico. Oba delata le priložnostna dela in služita drobiž, ki jima ne zagotavlja preživetja, kaj šele življenja. Ko se jima rodi otrok, se njun odnos še dodatno zaostri. Predstavo je režirala Beograjčanka Anja Suša.
V oddaji Sami naši se pogovarjamo o kulturni raznovrstnosti, ki jo priseljenci, ne glede na to, s katerega konca sveta pridejo, prinašajo v vsako družbo. Marsikdo je do njih nezaupljiv, skeptičen, celo neprijeten. Razlog za takšno vedenje pa je najpogosteje preprosto neznanje. Ker ne poznamo drugih kultur, se jih bojimo. Bojimo se za svojo lastno kulturo, za svojo lastno družbo, in se pogosto ne zavedamo, da smo si pravzaprav veliko bolj podobni, kot si mislimo. Ne glede na veroizpoved ali barvo kože.
V oddaji Sami naši gostimo slovensko-makedonsko pisateljico Lidijo Dimkovsko, ki je pred kratkim v Slovenijo prinesla še eno pomembno nagrado. Pogovarjali smo se tudi s Tomom Ravbarjem o tem, kako mu je presaditev ledvice izboljšala življenje, ter o tem, kako ta izjemno pomembni medicinski postopek povezuje regijo. V oddaji boste izvedeli več tudi o frazemih v jezikih nekdanje države.
Ob začetku šolskega leta bomo v oddaji Sami naši preverili, kako je šola v prejšnjem letu potekala v drugih državah. Da slovenska družba postaja vse bolj prijazna drugim in drugačnim, vam bo pokazala zgodba o Društvu SOS telefon za ženske in otroke. Da pa si je treba za enakopraven status priseljencev, žal, še prizadevati, govori zgodba študentov iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, ki so pred kratkim prejeli sklep, v katerem med drugim piše, da na želeno fakulteto niso sprejeti, ker je »mesto zasedel kandidat s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva«.
V nocojšnji oddaji Sami naši gostimo pesnika in prevajalca Željka Perovića. Govorili bomo tudi o pravkar končanem Sarajevo Film Festivalu, na dan ko se začenja novo šolsko leto pa se spodobi oddajo začeti z zgodbo o osnovni šli v Hrastniku, ki se ponaša z odličnim učiteljem matematike.
Junij je za Slovenijo izjemno pomemben, 25. smo namreč praznovali dan državnosti. Šime Ivanjko je častni konzul Republike Hrvaške in moški, ki je skupaj s Slovenci v devetdesetih letih preživljal za Slovenijo izjemno pomembne dneve. Za oddajo sami naši se je spomnil pomembnih podrobnosti tega časa. Ne zamudite tudi zgodbe o študentih, ki si zaradi novega zakona zelo težko privoščijo bivanje v Sloveniji.
V oddaji Sami vam predstavljamo Zvezo »kulturni center črnogorskih društev Slovenije«, ter kaj vse delajo za ohranitev črnogorske kulture v Sloveniji. Vse, ki radi berejo, pa bo zagotovo razveselila novica o ustanovitvi nove knjižnice, ki bo bralcem ponujala knjige v srbščini. Na samem začetku oddaje sledi prispevek o diskriminaciji. Priseljenci so žal ena izmed skupin ki diskriminacijo pogosto doživlja na lastni koži. Naš sogovornik bo Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.
Tudi nocoj vas v oddaji sami naši pričakujejo zgodbe iz drugačnega vsakdanjika. Spoznali boste Tejo Tegelj, slovensko študentko, ki je pred kratkim prejela eno najbolj znanih regionalnih umetniških nagrad v Skopju. Spregovorili bomo tudi o enem izmed najpomembnejših manjšinskih dogodkov leta, literarnem srečanju Sosed tvojega brega, pa tudi o novem, spremenjenem Zakonu o tujcih, ki za tuje študentke in študente določa, da za izdajo začasnega dovoljenja za bivanje zaradi študija ne zadošča več izjava staršev, da bodo zagotovili zadostna sredstva za bivanje.
Neveljaven email naslov