Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

P. Pij iz Pietrelcine: stigmatik našega časa

23.09.2018


Sodobni svetnik, najbolj znan po stigmah, vidnih znamenjih Kristusovih ran.

P. Pij, kapucinski redovnik iz Pietrelcine v Italiji, ki še danes velja za enigmatično osebnost, je o sebi dejal: »Sam sebi sem skrivnost«. Že za časa življenja so ga mnogi imeli za svetnika. Bil je velik molivec in neutruden spovednik. Najbolj znan pa je po stigmah, znamenjih Kristusovih ran, ki jih je imel petdeset let vse do svoje smrti. Kdo je bil ta skromni kapucinski pater? Zdi se, da je bil p. Pij, ki je živel v stoletju dveh svetovnih vojn in največjega nasilja v zgodovini, na poseben način – kot pravi papeški pridigar Raniero Cantalamessa – »mistik zadoščevanja«. Kako se je soočal z lastnim trpljenjem in kakšen je bil njegov odnos do trpečih ljudi? Kaj lahko povemo o njegovih stigmah in kakšen je njihov duhovni pomen? Kakšna je vloga in namen čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo ob 50-letnici smrti p. Pija pogovarjali s kapucinom Jaroslavom Kneževićem.

»Bil sem v koru, da bi opravil zahvalo po maši, in začutil sem, da se počasi dvigujem v čedalje večji milini, ki mi je pri molitvi zbujala prijetno občutje. Nenadoma je v moje srce udarila velika luč in sredi tolikšne luči se mi je prikazal Kristus z ranami. Ko sem prišel k sebi, sem bil na tleh, z ranami«.
(p. Pij)

»Res je, da se svetost tega kapucina, zaznamovanega s stigmami, vidnimi znamenji Kristusovih ran, v nekaterih pogledih kaže kot nenavadna in z močnim pridihom ´nadnaravnega´. Toda ali ne bi moglo biti ravno vse to odgovor na potrebe našega časa, tako močno zaznamovanega s posvetnostjo in ´naturalizmom´, ki se zapira vsemu, kar presega izkustvo«?
(Raniero Cantalamessa, v: Saverio Gaeta: Na nebeškem pragu. Pater Pij iz Pietrelcine, str. 7).


Sedmi dan

890 epizod


Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..

P. Pij iz Pietrelcine: stigmatik našega časa

23.09.2018


Sodobni svetnik, najbolj znan po stigmah, vidnih znamenjih Kristusovih ran.

P. Pij, kapucinski redovnik iz Pietrelcine v Italiji, ki še danes velja za enigmatično osebnost, je o sebi dejal: »Sam sebi sem skrivnost«. Že za časa življenja so ga mnogi imeli za svetnika. Bil je velik molivec in neutruden spovednik. Najbolj znan pa je po stigmah, znamenjih Kristusovih ran, ki jih je imel petdeset let vse do svoje smrti. Kdo je bil ta skromni kapucinski pater? Zdi se, da je bil p. Pij, ki je živel v stoletju dveh svetovnih vojn in največjega nasilja v zgodovini, na poseben način – kot pravi papeški pridigar Raniero Cantalamessa – »mistik zadoščevanja«. Kako se je soočal z lastnim trpljenjem in kakšen je bil njegov odnos do trpečih ljudi? Kaj lahko povemo o njegovih stigmah in kakšen je njihov duhovni pomen? Kakšna je vloga in namen čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo ob 50-letnici smrti p. Pija pogovarjali s kapucinom Jaroslavom Kneževićem.

»Bil sem v koru, da bi opravil zahvalo po maši, in začutil sem, da se počasi dvigujem v čedalje večji milini, ki mi je pri molitvi zbujala prijetno občutje. Nenadoma je v moje srce udarila velika luč in sredi tolikšne luči se mi je prikazal Kristus z ranami. Ko sem prišel k sebi, sem bil na tleh, z ranami«.
(p. Pij)

»Res je, da se svetost tega kapucina, zaznamovanega s stigmami, vidnimi znamenji Kristusovih ran, v nekaterih pogledih kaže kot nenavadna in z močnim pridihom ´nadnaravnega´. Toda ali ne bi moglo biti ravno vse to odgovor na potrebe našega časa, tako močno zaznamovanega s posvetnostjo in ´naturalizmom´, ki se zapira vsemu, kar presega izkustvo«?
(Raniero Cantalamessa, v: Saverio Gaeta: Na nebeškem pragu. Pater Pij iz Pietrelcine, str. 7).


18.04.2021

Kantor Evangeličanske cerkve David Kisilak

Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike.


11.04.2021

Nikolaj Berdjajev in ruska duhovna religiozna renesansa

Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred 1. svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino.


04.04.2021

Branko Cestnik - Velika noč, praznik svobode

Velika noč za kristjanke in kristjane ni največji praznik le na občestveni, skupnostni ravni, pač pa predvsem na individualni, osebnostni, ko mora vsak v globini svoje intime vsak dan znova doživeti to Kristusovo vstajensko dramo, ki pomeni svobodo, upanje in radostno življenje. V teh spremenjenih pandemijskih časih se to besedilo Življenja morebiti v vsakem od nas še globlje zarisuje.


28.03.2021

Križev pot Daneta Zajca

Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten.


21.03.2021

Šport in religija

V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?


14.03.2021

Zakaj je težko verjeti v vstajenje

V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem.


07.03.2021

Angeli: duhovna bitja med Bogom in človekom?

V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu.


28.02.2021

Nagovor božje besede- Pavlova pisma

Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla.


21.02.2021

Duhovniški poklic - Martin Golob, župnik v Grosuplju

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?


14.02.2021

Skušnjave in preizkušnje

Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.


07.02.2021

Sanje in duhovnost

Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.


31.01.2021

Holokavst - temna plat človeštva

Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.


24.01.2021

Nedelja božje besede

Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?


17.01.2021

Verski motivi v pravljicah bratov Grimm

Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.


10.01.2021

Zveza pastoralnih župnij

Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas.


03.01.2021

Škof Lipovšek o dilemah krščanstva

V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga.


27.12.2020

Sedmi dan v letu 2020

V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020.


13.12.2020

Antična pisateljica Egerija

V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so: arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.


06.12.2020

V spomin škofu Jožefu Smeju

V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek.


29.11.2020

Štirideset let od smrti nadškofa Jožefa Pogačnika

Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.


Stran 9 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov