Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Španska mistikinja je bila kot prva ženska v zgodovini razglašena za učiteljico Cerkve.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Če hoče kdo postati jezuit ali opraviti ignacijanske duhovne vaje, je molitvena metoda zelo jasna in strukturirana. Tega pri Tereziji ne boste našli. Ljudje pogosto delajo napako. Pri Ignaciju Lojolskem obstaja jasna metoda molitve. Kje je molitvena metoda pri Tereziji? No, pri njej je ni. In to je dejansko njen genij. Molitev zanjo ni neka posebna vaja, ki jo opraviš v nedeljo zjutraj. Gre za nekaj, kar prežema vse tvoje življenje. Ne zanimajo je metode in tehnike. Samo glej Njega. Gre torej za navzočnost. Samo glej Kristusa.
V naši glavi se dogaja ogromno stvari, razum je zelo zaposlen. K čemur nas skuša Terezija v našem času molitve spodbuditi, je, da si prizadevamo utišati razum, umiriti opico in divjega slona v nas. Pravi namreč, da razuma ne moremo utišati s sredstvi razuma. To, kar moramo storiti, je, da moramo iti v srce. To je osrednjega pomena za Terezijino razumevanje molitve. Gre za molitev srca. In pravi, da ni tako pomembno to, da veliko mislimo, ampak da ljubimo. Ljubezen je središče molitve.
Kajti še ne dolgo tega, pred približno dvajsetimi, tridesetimi leti so strokovnjaki s področja sistematične teologije na Terezijo gledali z nezaupanjem, češ da ta ženska ne ve, kaj govori; ne navaja pravilno Svetega pisma, kar naprej spreminja svoje mnenje itn. Toda na srečo smo v zadnjih dvajsetih letih – zdaj smo v razcvetu terezijanskih študij – izvedeli marsikaj o tem. Posebno teologi in teologinje s področja feministične in ženske teologije so opravili veliko delo. Odkrili so, da je bila Terezija zelo pametna. Zavedala se je, da ji kot ženski ni dovoljeno poznati Svetega pisma in teologije, zato je morala biti zelo previdna, na kakšen način navaja Sveto pismo in teološko vednost v svojih spisih. Ko to vemo, nam postanejo stvari jasne.
Iz pogovora s prof. Petrom Tylerjem
887 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Španska mistikinja je bila kot prva ženska v zgodovini razglašena za učiteljico Cerkve.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Če hoče kdo postati jezuit ali opraviti ignacijanske duhovne vaje, je molitvena metoda zelo jasna in strukturirana. Tega pri Tereziji ne boste našli. Ljudje pogosto delajo napako. Pri Ignaciju Lojolskem obstaja jasna metoda molitve. Kje je molitvena metoda pri Tereziji? No, pri njej je ni. In to je dejansko njen genij. Molitev zanjo ni neka posebna vaja, ki jo opraviš v nedeljo zjutraj. Gre za nekaj, kar prežema vse tvoje življenje. Ne zanimajo je metode in tehnike. Samo glej Njega. Gre torej za navzočnost. Samo glej Kristusa.
V naši glavi se dogaja ogromno stvari, razum je zelo zaposlen. K čemur nas skuša Terezija v našem času molitve spodbuditi, je, da si prizadevamo utišati razum, umiriti opico in divjega slona v nas. Pravi namreč, da razuma ne moremo utišati s sredstvi razuma. To, kar moramo storiti, je, da moramo iti v srce. To je osrednjega pomena za Terezijino razumevanje molitve. Gre za molitev srca. In pravi, da ni tako pomembno to, da veliko mislimo, ampak da ljubimo. Ljubezen je središče molitve.
Kajti še ne dolgo tega, pred približno dvajsetimi, tridesetimi leti so strokovnjaki s področja sistematične teologije na Terezijo gledali z nezaupanjem, češ da ta ženska ne ve, kaj govori; ne navaja pravilno Svetega pisma, kar naprej spreminja svoje mnenje itn. Toda na srečo smo v zadnjih dvajsetih letih – zdaj smo v razcvetu terezijanskih študij – izvedeli marsikaj o tem. Posebno teologi in teologinje s področja feministične in ženske teologije so opravili veliko delo. Odkrili so, da je bila Terezija zelo pametna. Zavedala se je, da ji kot ženski ni dovoljeno poznati Svetega pisma in teologije, zato je morala biti zelo previdna, na kakšen način navaja Sveto pismo in teološko vednost v svojih spisih. Ko to vemo, nam postanejo stvari jasne.
Iz pogovora s prof. Petrom Tylerjem
Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten.
V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?
V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem.
V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu.
Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?
Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.
Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.
Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.
Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?
Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas.
V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga.
V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020.
V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so: arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.
V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek.
Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt - župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.
V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav.
Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič je nedavno izdal knjigo z naslovom »Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju«, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci.
Neveljaven email naslov