Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O presežnih in bivanjskih vprašanjih, ki jih odpira koronakriza, se pogovarjamo z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom.
Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Jamnik je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja Johna C. Lennoxa. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa v knjižici »Kje je Bog v času koronavirusa?«.
Dr. Jamnik na vprašanje: zakaj Bog dopušča koronavirusno bolezen, odgovarja:
Na to vprašanje nimamo odgovora. Tisto, kar je zapisano v zgodovini filozofije in teologije, je samo to, da Bog kot popolna in čista dobrota, ne bi mogel, in bi bil nepoln, če bi ustvaril nekaj slabega… Če si človek zastavlja omenjeno vprašanje, kaže na to, da verjame v dobro. Čim večkrat si zastavi to vprašanje, pomeni, da je prepričan v dobro. Ker je prepričan, da je luč močnejša od teme. Ker je dobro močnejše od zla. Čim bolj smo prepričani v dobro, tem bolj nas moti trpljenje v korona krizi… Globoko sem prepričan, da je v jedru biti vsakega človeka, pa naj bo kristjan, budist, jud, agnostik …, želja po dobrem in lepem. Ker nas zlo moti, pomeni, da sem globoko prepričan v dobro, če me ne bi motilo, če bi mi bilo vseeno, potem je problem v meni; sem brez luči, ki prepoznava, da je nekaj narobe, brez senzorja – ta pa je senzor naše duše, vesti, svobode.
889 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
O presežnih in bivanjskih vprašanjih, ki jih odpira koronakriza, se pogovarjamo z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom.
Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Jamnik je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja Johna C. Lennoxa. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa v knjižici »Kje je Bog v času koronavirusa?«.
Dr. Jamnik na vprašanje: zakaj Bog dopušča koronavirusno bolezen, odgovarja:
Na to vprašanje nimamo odgovora. Tisto, kar je zapisano v zgodovini filozofije in teologije, je samo to, da Bog kot popolna in čista dobrota, ne bi mogel, in bi bil nepoln, če bi ustvaril nekaj slabega… Če si človek zastavlja omenjeno vprašanje, kaže na to, da verjame v dobro. Čim večkrat si zastavi to vprašanje, pomeni, da je prepričan v dobro. Ker je prepričan, da je luč močnejša od teme. Ker je dobro močnejše od zla. Čim bolj smo prepričani v dobro, tem bolj nas moti trpljenje v korona krizi… Globoko sem prepričan, da je v jedru biti vsakega človeka, pa naj bo kristjan, budist, jud, agnostik …, želja po dobrem in lepem. Ker nas zlo moti, pomeni, da sem globoko prepričan v dobro, če me ne bi motilo, če bi mi bilo vseeno, potem je problem v meni; sem brez luči, ki prepoznava, da je nekaj narobe, brez senzorja – ta pa je senzor naše duše, vesti, svobode.
Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas trenutno registriranih 63 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev. Sledita ji Islamska skupnost in Srbska pravoslavna cerkev. Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki jo v Sloveniji zagotavljata 7. člen ustave Republike Slovenije in zakon o verski svobodi. Dokumenta zagotavljata svobodo veroizpovedi in določata, da uživajo vse verske skupnosti enake pravice. Gre za svoboščini, ki ju ščitijo vse demokratične države, pa tudi mednarodne deklaracije. Stanje na področju verske svobode – religiologi govorijo o religijski svobodi – je v Sloveniji zadovoljivo, v vsakdanjem življenju pa verniki različnih veroizpovedi ne morejo v polnosti uresničevati pravice do veroizpovedi. Katera so ta področja, izpostavljajo jih religiologa, profesorja z Univerze v Ljubljani dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene verski ter katoliški duhovnik, pater dr. Mari Jože Osredkar, tudi profesor na ljubljanski Teološki fakulteti; njihovi oceni se pridružuje še nekdanji mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, zdajšnjega sarajevskega muftija ter profesor na sarajevski fakulteti islamskih znanosti dr. Nedžad Grabus. Mufti Grabus razpravo o verski svobodi postavlja tudi v širši evropski politični kontekst; poudarja, da Evropa ni povsem nevtralna na verskem področju; izpostavlja politične stranke, ki svojo agendo utemeljujejo na krščanskih vrednotah, ravnajo pa nasprotno kot njihov verski poglavar papež Frančišek.
Judovski kralj Salamon spada med najbolj vplivne osebnosti Stare zaveze. Ni bil samo voditelj judovskega ljudstva, ampak tudi znan modrec. O njem premišljuje akademik dr. Jože Krašovec.
II. vatikanski koncil je bil prelomen v življenju sodobne katoliške cerkve. Papež Janez XXIII. ga je odprl pred šestdesetimi leti. Trajal je kar tri leta in prinesel številne reforme. O delu tega pomembnega koncila se je Matjaž Vidmar pogovarjal s katoliškim duhovnikom Anžetom Cunkom.
Ena najopaznejših osebnosti Svetega pisma, Stare zaveze, je sveti Abraham. O njegovem življenju, on in njegova družina so pravzaprav del prvega svetopisemskega ljudstva, premišljuje teolog dr. Matjaž Celarc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Izpostavljamo tudi njegovo delovanje in družbeni prispevek, ki ga je dal kot začetnik vere, ki se je razvijala in oblikovala v zgodovini. Za poseben zgled pa sta njegovo popolno zaupanje in vera, s katero je sledil Gospodu.
O izzivih duhovniškega poklica premišljuje katoliški duhovnik Damjan Mlinarič, član Pastoralne zveze župnij v Slovenj Gradcu. Prihaja iz ateistične družine, najprej je študiral računalništvo, v tretjem letniku študija pa je doživel spreobrnjenje v okviru gibanja Prenova. Začel je študirati teologijo in pozneje opravljati poslanstvo duhovnika.
Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.
Za nami je začetek veroučnega leta in tudi katehetska nedelja in zaključek tedna mladih. Kako mladim pri veroučnih srečanja lahko ponudimo spodbudo za krsˇcˇansko zˇivljenje in udejstvovanje? Izpostavili bomo ključno vlogo katehetov, ki poučujejo. Kako se teološka vsebina ubesedi v veroučnih naukih in do kakšnih sprememb je prihajalo skozi zgodovino, ter kako pomembno vlogo imajo mladi v zˇupnijah? Gost v oddaji bo duhovnik doc. dr. Andrej Šegula s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Od 13. do 15. septembra v kazahstanski prestolnici Nursultanu poteka sedmi svetovni kongres verskih voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij. Verski voditelji govorijo o njihovi vlogi pri družbenem in duhovnem razvoju človeštva po epidemiji. Kongresa se udeležuje tudi papež Frančišek. Geslo njegovega tokratnega apostolskega potovanja je Glasniki miru in edinosti. O pomenu tokratnega srečanja verskih voditeljev in medverskega dialoga v svetu in tudi v Sloveniji premišljujeta ljubljanski škof dr. Anton Jamnik in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić.
Mariji posvečena cerkev na Planinski gori v občini Postojna je bila v preteklosti in je še danes cilj številnih romarjev iz Notranjske, Dolenjske, Istre, Tržaške, Goriške in Tolminske, vse bolj pa postaja priljubljena tudi na Gorenjskem. Ker gre za pomembno cerkev, je bilo o njej že veliko napisanega in povedanega, kar avtorica oddaje umetnostna zgodovinarka mag. Simona Kermavnar povzema ter hkrati dodaja nekaj manj znanih dejstev in spoznanj. Tudi o kapeli okroglega tlorisa v njeni neposredni bližini ter cerkvi sv. Duha ob vznožju Planinske gore, ki je od leta 1943 ruševina.
Papež Frančišek želi temeljito spoznati stanje v Katoliški cerkvi, zato je sprožil sinodo najprej na ravni škofij, potem na ravni celin in s koncem oktobra prihodnje leto z velikim zborom v Vatikanu. Nedavno so najbolj odgovorni za njen potek, med njimi je bil tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, predstavili dokument s prvimi izsledki slovenske škofovske sinode, ki je potekala od oktobra lani. Kot so povedali, je sinoda doživela lep sprejem.
V drugem delu pogovora Nejca Krevsa z akademikom, večkratnim doktorjem znanosti Jožetom Krašovcem bomo orisali portret junaka Davida, ki je bil kralj z vrlinami in napakami in tudi goreč judovski vernik in v Stari zavezi predstavlja eno od poglavitnih osebnosti.
Pred največjim Marijinem prazniku Vnebovzetju Device Marije bo asisent na Teološki fakulteti cistercjian dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld razložil pomen tega zelo starega krščanskega praznika. Med katoličankami in katoličani je zelo priljubljen in na ta dan 15. avgusta množično romajo v Marijina svetišča, saj Marija velja za zavetnico in priprošnjico.
Islam je zelo vplival na špansko umetnost. Alhambra je eden od primerov izjemne arhitekture. O tem biseru govori umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič.
Jezuit g. Damjan Ristić, ravnatelj jezuitskega kolegija v Ljubljani, predavatelj na TEOF in skrbnik Mednarodne katoliške skupnosti v Ljubljani bo predstavil teologiji, življenje, vsebino duhovnih vaj, znamenitega ustanovitelja Družbe Jezusove -jezuitov Ignacija Loyolskega. Osredotočil se bo tudi na njegovo delovanje in prispevek v družbi, ter na današnje delo redovnikov v Družbi Jezusovi.
Kralj David je zelo pomembna osebnost v judovstvu in krščanstvu. Akademik, priznani biblicist, teolog in prevajalec dr. Jože Krašovec, ki je med drugim doktoriral tudi na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, bo v pogovoru z Nejcem Krevsom analiziral življenje Davida kot ga prikazuje Stara zaveza Svetega pisma.
Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič, je ljubitelj in častilec Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, objavljamo prvi del pogovora s koprskim stolnim župnikom dr. Primožem Krečičem, ljubiteljem in častilcem Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.
Medtem ko v katoliških, pravoslavnih in luteranskih cerkvah krstijo praviloma male otroke, dojenčke, pa v nekaterih protestantskih cerkvah krstijo predvsem odrasle, ko se ljudje sami odločijo za ta manifestni korak vere v svojem življenju. V tokratni oddaji pričuje nekaj posameznikov iz različnih evangelijskih občestev severovzhodne Slovenije, ki so se nedavno krstili. Torej – krst v vodi kot zavestna odločitev posameznika za življenje v veri.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
Oddajo posvečamo nedavno preminulemu častnemu evangeličanskemu škofu mag. Gezi Erniši. O njegovi duhovni, intelektualni, teološki in celostni sociokulturni podobi bodo pričali arhivski posnetki. O pokojnem prvem slovenskem evangeličanskem škofu pa bo spregovoril tudi sedanji evangeličanski škof mag. Leon Novak.
Neveljaven email naslov