Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska škofovska konferenca letos praznuje 30. obletnico svojega delovanja. O prelomnih trenutkih v zgodovini Cerkve na Slovenskem in o okoliščinah nastanka samostojnega zbora slovenskih škofov premišljuje upokojeni profesor zgodovine Cerkve na teološki fakulteti univerze v Ljubljani dr. Bogdana Kolarja. Pa tudi o vlogi blaženega Antona Martina Slomška pri povezovanju škofij.
888 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Slovenska škofovska konferenca letos praznuje 30. obletnico svojega delovanja. O prelomnih trenutkih v zgodovini Cerkve na Slovenskem in o okoliščinah nastanka samostojnega zbora slovenskih škofov premišljuje upokojeni profesor zgodovine Cerkve na teološki fakulteti univerze v Ljubljani dr. Bogdana Kolarja. Pa tudi o vlogi blaženega Antona Martina Slomška pri povezovanju škofij.
Škof Anton Bonaventura Jeglič velja za enega najdejavnejših škofov v malo več 550-letni zgodovini ljubljanske škofije in eno ključnih osebnosti prve tretjine 20. stoletja. Svoj čas je zaznamoval ne le v cerkvenih krogih, ampak tudi na političnem, kulturnem, delavskem, šolskem in na gospodarskem področju. Čeprav je bil Jeglič vsestranska osebnost, je v svojem dnevniku potožil, da nima človeka, ki bi se mu lahko popolnoma zaupal in mu povedal svoje preizkušnje in dvome. Zato je njegov edini pravi zaupnik postal njegov dnevnik, v katerem piše tudi o svojih razmišljanjih, načrtih, dilemah, stiskah in strahovih.
Krščanstvo se v družbenem okolju predstavlja kot posrednik vere in odpuščanja. Podobne cilje pa si zastavlja psihoterapija, ko si prizadeva izboljšati in ohranjati človekovo duševno zdravje. Stališča, ki se kažejo v odnosu psihoterapije do tradicionalnih duhovnih prizadevanj – vključno s krščanskimi – so lahko zelo različna. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Človek je dialoško bitje, ki se skozi besedo razodeva in oblikuje. Hkrati ni zgolj dajalec, je tudi prejemnik. Tako z drugimi odkriva življenje, poglablja odnose in postaja eno. Dialog kot prostor transcendentnega in presežnega predstavlja področje, kjer človek postaja človek. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Najstarejša krščanska besedila izvirajo iz vrst Jezusovih učencev in drugih sodobnikov, ki so širili njegov nauk. Večino teh besedil je Cerkev sprejela kot svete knjige v kanon Nove zaveze, nekatera pa so dobila predznak spornosti. Tako imenovana apokrifna besedila kljub temu kažejo veliko oznanjevalno sorodnost s kanoničnimi spisi in so rezultat istega vrenja, ki ga je povzročilo življenje in delovanje Jezusa iz Nazareta.
Anton Martin Slomšek je poznan kot zavetnik učiteljev, vzgojiteljev in katehetov. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije vsako leto ob njegovem godu pripravijo raznovrstne izobraževalne vsebine, ki so namenjene vsem pedagogom. Kakšno je poslanstvo sodobnega katoliškega pedagoga in kako se prepleta s krščanskim naukom?
Nedavno se je na Otočcu končala pravoslavna konferenca, na kateri so obravnavali tematiko preučevanja religije in kultov. V povezavi s tem in še drugimi aktualnimi tematikami se bomo pogovarjali z aktualnim patriarhom zagrebško-ljubljanske metropolije Porfirijem Perićem. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
»Imej srce, polno sočutja do revežev, bednih in nesrečnih, ter jim po svoji moči pomagaj in jih tolaži. Za vse imetje, ki ti ga je dal Bog, se mu zahvaljuj, da boš vreden še več prejeti. Do svojih podložnikov bodi pravičen, tako da se držiš poti pravice, ne da bi zašel na desno ali na levo; in vedno bodi bolj na strani reveža kot bogatina, dokler se nisi prepričal o resnici. Trudi se, da bosta pri vseh tvojih podložnikih vladala pravičnost in mir …« Ta naročila je svojemu sinu v oporoki zaupal francoski kralj Ludvik IX., ki je bil že nekaj let po smrti razglašen za svetega. Kako je mogoče biti svetnik tudi na kraljevskem prestolu?
Papež Frančišek je pred kratkim reformiral kanonski postopek o primerih ugotavljanja ničnosti zakona, kot ga določa Zakonik cerkvenega prava. S prenovo želi pospešiti sam postopek in ga narediti dostopnejšega. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Jezuitska služba za begunce je mednarodna organizacija, katere glavni namen je pomagati prebežnikom, prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem in migrantom. Na kakšen način zagovarjajo njihove pravice in kakšna je vloga organizacije danes, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V okviru univerze Ansgar na jugu Norveške je v začetku avgusta potekal znanstveni simpozij o svetopisemskih perspektivah medreligijskih odnosov. Posveta se je udeležilo 15 priznanih strokovnjakov Svetega pisma iz Danske, Kanade, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Švedske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Iz Slovenije je bil povabljen podpredsednik SAZU, dr. Jože Krašovec, ki je bil med vsemi tudi edini katoliški biblicist. V svojem prispevku se je osredotočil na vprašanja novejših poskusov zbliževanja teoloških pozicij Katoliške in protestantskih cerkva.
Evangeličanski duhovnik in senior Leopold Hari je vse do upokojitve služboval v Murski Soboti. Poleg dušnopastirskega dela se je posvečal tudi humanitarni dejavnosti in literarnemu ustvarjanju, zaradi česar je v povojem času prišel v konflikt s takratno komunistično oblastjo.
Evangeličanski duhovnik in senior Leopold Hari je vse do upokojitve služboval v Murski Soboti. Poleg dušnopastirskega dela se je posvečal tudi humanitarni dejavnosti in literarnemu ustvarjanju, zaradi česar je v povojem času prišel v konflikt s takratno komunistično oblastjo.
Marijina romarska pot je del mednarodne kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. Pomemben del poti poteka po Kozjanskem parku, ki je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji. Več v pogovoru z vodjo projekta Tatjano Zalokar.
Kdo je osebnost, po kateri se imenuje krščanstvo? Na to vprašanje skuša odgovoriti Hans Küng v knjigi Jezus. Nanj odgovarja kot znanstvenik in človek, ki je vse življenje predano služil teološki znanosti. Do kakšnih dognanj je prišel, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Rusko meništvo v vsej zgodovini, od uradnega sprejema krščanstva v letu 988 do današnje sodobne Rusije, predstavlja pomemben konstitutivni del zavesti ruskega človek. O ruskem meništvu v misli in življenju F.M. Dostojevskega v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko prisluhnili povzetku oddaj prve polovice sezone v letu 2015. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Človek je od nekdaj verjel v nadnaravne sile, v božanstva, demone in druga skrivnostna bitja, ki so vplivala na njegovo življenje od rojstva do smrti. Naši predniki so vpliv neznanih sil prenesli celo v verovanje v posmrtno življenje in so že pred več tisočletji poznali način, kako se lahko zavarujejo pred nevarnostjo v vsakdanjem življenju in na poti v večnost. Za to so uporabljali majhne predmete – amulete, ki naj bi vsebovali magično moč. O tradiciji magičnih amuletov od faraonskih časov s kustosom Slovenskega etnografskega muzeja dr. Markom Frelihom.
V organizaciji Teološke fakulteti je v Ljubljani potekala mednarodna konferenco z naslovom »Pogled na družino in spolnost v Katoliški cerkvi po Drugem vatikanskem koncilu«. Na njej so predavatelji in obiskovalci javno razpravljali o aktualnih tematikah, ki so vedno znova aktualne tako pri katoličanih kot tudi širši družbi. Podrobneje v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Ker je Jan Hus trdovraten, nepoboljšljiv in noče preklicati svoje zmote, se je sveti koncil v Konstanci odločil, da ga bo odstavil in degradiral,« se je pred 600 leti glasila obsodba, s katero je Cerkev Husa izročila posvetni oblasti. Čeprav so kralja prosili, naj ga ne usmrti, ampak samo zapre, je kralj Sigismund vztrajal, da Husa sežgejo. So češkega Jana Husa sežgali kot krivoverca ali političnega revolucionarja? Več o tem, kaj je Hus pravzaprav učil, kje lahko iščemo izvor reformacije in kako je Hus vplival na poznejše reformatorje z zgodovinarjem Francetom M. Dolinarjem.
Osebnost Jezusa iz Nazareta je znana vsem, vsaj zdi se tako. Toda čeprav ljudje o njem večinoma vedo zelo malo, ima skoraj vsak do njega zelo izrazito stališče, bodisi pozitivno bodisi negativno. In tudi med temi, ki ga dojemajo pozitivno, obstajajo velike razlike v predstavah o njem: za kaj se je zavzemal, katere vrednote je poudarjal in kakšnega izvora je bil. In kako ga dojemamo Slovenci? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov