Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
887 epizod
887 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Postmoderni čas je v veliki meri tudi čas duhovnega iskanja. Človek išče osebno doživetje, izkustveno duhovnost in mističnost. Kakšna bo duhovnost 21. stoletja? Ali se religioznost spreminja in prilagaja sodobnemu svetu? Kako na današnje izzive odgovarjajo religije? Gost: dr. Igor Bahovec.
V zgodnjekrščanskem meništvu so puščavniki in asketi živeli v Zgornjem Egiptu, Siriji, Palestini in na Sinaju. Zaznamovali so duhovnost in prakso vzhodnega in zahodnega meništva. Mednarodna raziskovalna ekipa, ki jo vodi dr. Jan Ciglenečki, želi pri projektu Dediščina puščavskih očetov kartografirati eremitorije oziroma prebivališča puščavnikov, hkrati pa proučujejo tudi navade, filozofijo in teologijo puščavnikov.
Trpljenje kot temeljni vidik človekovega bistva je neločljivo povezano z ljubeznijo. Hkrati pomeni pozitivno razsežnost človekovega življenja, saj je prav v njem človek »najbolj edinstven, subjektiven, nenadomestljiv in sam«. O smislu pa tudi nesmislu trpljenja v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Dobro desetletje po »revolucionarnem« in za marsikoga kontroverznem filmu Kristusov pasijon, na slovenske knjižne police prihaja Pasijon po Gibsonu – poglobljena biblično teološka analiza filma Mela Gibsona. O skritih vidikih filma, avtor knjige, p. dr. Andraž Arko.
Ali se, ko govorimo o muslimanih in muslimankah, pogovarjamo o islamu kot kulturi, religiji, ali pa nas pri tem prevevajo le predsodki pred drugačnim? Kakšen je položaj ženske v islamu? Ga je mogoče iz vidika zahodne kulture razumeti brez stereotipov in predsodkov? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Dragi Ivan! … Uspel si. Iz bolečin svoje duše in zmešnjav sveta si ustvaril svetlobo, jo vtkal v svoje slike, na katerih si pustil samo tisto najlepše, najsvetlejše, najboljše, kar je ponujal motiv.« Slikar Miro Kačar s temi besedami, pokaže na veličino Ivana Groharja, ki je za časa svojega življenja, ni bil deležen. Dramatično in razgibano življenje največjega mojstra slovenskega impresionizma je na svojstven literarni način predstavil jezuit p. mag. Franc Kejžar v knjigi Sejalec pomladi.
Konfucijanstvo sodi k osrednjim kulturnim dediščinam, ki so skupne vsem vzhodnoazijskim državam. Ta starodavna miselnost je v zadnjih desetletjih doživela preporod, ki se kaže v idejni struji modernega konfucijanstva. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Letu usmiljenja prihaja na slovenske knjižne police življenjepis poljske redovnice, ki je pustila pomemben pečat v Katoliški Cerkvi. V prvi polovici 20. stoletja, ko se v Cerkvi ni prav veliko govorilo o usmiljenju, je Favstina Kowalska – tudi na podlagi mističnih izkušenj – poudarjala pomen Božjega usmiljenja. O življenju poljske svetnice, p. Tomaž Podobnik.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko slišali povzetek oddaj iz druge polovice sezone v letu 2015. Z gosti smo se med drugim pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih s stališča duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko slišali povzetek oddaj iz druge polovice sezone v letu 2015. Z gosti smo se med drugim pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih s stališča duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Dr. Anton Jamnik je po duhovniškem posvečenju leta 1987 sprva deloval kot kaplan in nadškofijski tajnik. Pozneje je poučeval filozofijo na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu, z doktorsko disertacijo Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma pa je na Teološki fakulteti v Ljubljani postal izredni profesor za filozofijo in etiko. Potem ko ga je papež Benedikt XVI. imenoval za škofa, je bil januarja leta 2006 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani tudi posvečen. Pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za mednarodno sodelovanje, univerzitetno pastoralo ter kulturo kot prostor dialoga. Ob deseti obletnici škofovskega posvečenja s škofom Jamnikom o tem, kaj je zaznamovalo njegovo dosedanje delo.
Mark Tulij Ciceron velja za enega najspretnejših umov rimske kulture. V današnjem času je cenjen predvsem zaradi idealnega vzora humanega človeka ter svojih filozofskih in političnih spisov. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Prekmurski pisatelj, prevajalec in katoliški duhovnik Lojze Kozar je v slovensko literaturo uvedel prekmursko-goričko pokrajino s Porabjem. V svojih delih je orisal življenje in stisko tamkajšnjih ljudi, obenem pa vpletel avtobiografske podrobnosti. Napisal je več verskih priročnikov in spisov, bil pa je tudi zbiratelj narodne pesmi iz Prekmurja in Porabja. 8. decembra se je zanj začel škofijski postopek za blaženega.
Postavljanje jaslic ima po svetu in tudi pri nas dolgo tradicijo. Poleg bolj ali manj miniaturnih oblik so v zadnjih letih pri nas vse pogostejše žive jaslice. Pri drugih narodih je jasličarsko izročilo močno v Avstriji, Italiji in Nemčiji, najmočnejše pa je na Bavarskem, Tirolski pa tako nekateri pravijo dežela jaslic. O pomenu jaslic v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V angleškem zgodovinopisju velja sv. Beda Častitljivi za najbolj znanega srednjeveškega zgodovinarja, saj je bila njegova Cerkvena zgodovina zelo pomembna za razvoj angleške nacionalne identitete in oblikovanje angleškega naroda. V svojem monumentalnem delu opisuje spopad med keltskim in rimskim krščanstvom ter dogodke, po katerih so na britansko ozemlje preseljena germanska plemena proti koncu 6. in na začetku 7. stoletja sprejela krščanstvo. Po njegovi zaslugi je računanje let po Kristusu postalo najbolj razširjeno v srednjem veku in se je ohranilo vse do današnjih dni.
Letos mineva 500 let od rojstva ene najbolj znanih žensk 16. stoletja, pa tudi ene izmed najbolj izstopajočih literarnih osebnosti obdobja španske »zlate dobe«, sv. Terezije Avilske. O tem, kako sta si španska mistikinja in filozof Ludwig Wittgenstein – kljub zgodovinski oddaljenosti in nazorskim razlikam – pravzaprav podobna pri iskanju jezikovne poti, da bi ubesedila svoje temeljne miselne in življenjske uvide, poslušajte v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Ljubljani so se jezuiti za stalno naselili leta 1597 in takoj začeli graditi kolegij – prvo visokošolsko ustanovo na področju današnje Slovenije. Sredi 17. stoletja se je v njem šolalo okrog 700 otrok, v začetku 18. stoletja pa že več kot 900. Vzpostavili so napreden vzgojno-izobraževalni sistem, ki je močno prekašal prejšnje šolske strukture in v pedagoške aktivnosti vnesel nove poudarke.
Janez Evangelist Krek je bil ena najpomembnejših osebnosti na političnem, gospodarsko-socialnem in izobraževalnem področju v začetku 20. stoletja. Ob poučevanju fundamentalistične teologije in tomistične filozofije na ljubljanskem bogoslovju se je uveljavil tudi kot publicist, organizator in politik. Velja za začetnika katoliškega socialnega nauka, saj je na podlagi okrožnice Rerum Novarum papeža Leona XIII. zahteval večjo dejavnost Cerkve pri reševanju socialnih vprašanj.
Edinstvena pot doživetja Indije in vzhodne modrosti vodi skozi ašrame – posebna duhovna in družbena okolja. Kaj pomenijo za indijske hindujce, budiste in kristjane? Kaj lahko prispevajo k sodobnim kulturam? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Škof Anton Bonaventura Jeglič velja za enega najdejavnejših škofov v malo več 550-letni zgodovini ljubljanske škofije in eno ključnih osebnosti prve tretjine 20. stoletja. Svoj čas je zaznamoval ne le v cerkvenih krogih, ampak tudi na političnem, kulturnem, delavskem, šolskem in na gospodarskem področju. Čeprav je bil Jeglič vsestranska osebnost, je v svojem dnevniku potožil, da nima človeka, ki bi se mu lahko popolnoma zaupal in mu povedal svoje preizkušnje in dvome. Zato je njegov edini pravi zaupnik postal njegov dnevnik, v katerem piše tudi o svojih razmišljanjih, načrtih, dilemah, stiskah in strahovih.
Neveljaven email naslov