Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Portreti verskih dostojanstvenikov, dobitnikov državnih odlikovanj
Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal dr. Franc Rode iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik mag. Geza Filo iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus.
557 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Portreti verskih dostojanstvenikov, dobitnikov državnih odlikovanj
Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal dr. Franc Rode iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik mag. Geza Filo iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus.
Pred kratkim so astronomi, s pomočjo Hubblovega teleskópa, odkrili – od zemlje – najbolj oddaljeno galaksijo. Razdalja znaša nepredstavljivih 13 milijard svetlobnih let. Svetloba, ki potuje s hitrostjo kar 300.000 kilometrov na sekundo, za pot okrog zemlje potrebuje le desetinko sekunde, od sonca do nas pa 8 minut. Že opazovanje sonca je tako v resnici posnetek, vse kar vidimo preko našega osončja pa je dejansko staro že več svetlobnih let. Če opazujem recimo nekoga ob nam najbližji zvezdi Proksima kentaura, ki je od zemlje oddaljena 4 svetlobna leta, potem gledam človeka, ki je v resnici štiri leta starejši. In obratno oseba, ki me opazuje na drugi strani v tem trenutku vidi podobo štiri let mlajšega moškega. Pogled v vesolje nam tako odpira vprašanje, kaj sploh je čas? Ali v resnici obstaja ali pa je to zgolj iluzija? Čas in prostor sta največja izziva sodobne fizike, nas pa bo predvsem zanimalo kako čas razumejo religije. Gosta: sociolog in religiolog dr. Igor Škamperle ter filozof in teolog dr. Robert Petkovšek.
Letos mineva 300 let odkar je škof Jurij Frančišek Ksaver de Marotti z dovoljenjem Vatikana kronal milostno podobo Svetogorske Matere Božje. To je bila šele druga, ki je dosegla čast kronanja zunaj italijanskih dežel: prva je bila kronana Marijina podoba na Trsatu leta 1715, tretja pa v septembru leta 1717 v Čestohovi. Milostna podoba Svetogorske Kraljice, delo beneškega slikarja Jakoba Palme Starejšega, je bila svetogorski cerkvi podarjena leta 1544. Pred 300-leti, leta 1717, jo je vatikanski kapitelj odlikoval z zlato krono in s tem priznal poseben pomen in čudodelni sloves, ki ga je kot Marijina božjepotna podoba imela za vernike. Ob tem jubileju bomo predvajali pogovor z rektorjem svetišča p. Simonom Petrom Berlecem, s katerim se je ob lanskem prazniku Marijinega vnebovzetja pogovarjal Peter Frank.
Katoliška Cerkev na Slovenskem je ob letošnjem prazniku apostolov sv. Petra in Pavla, tradicionalnem dnevu duhovniških posvečenj, dobila le tri novomašnike. Konec julija se jim bo pridružil še četrti. To je najnižje število v zadnjih 70 letih, ki potrjuje nedvoumen trend – število katoliških duhovnikov na Slovenskem se že desetletja vztrajno znižuje. Gosta oddaje sta letošnji novomašnik Tine Povirk in jubilant – zlatomašnik Jožef Lap.
Lama Karma Wangmo, prej znana kot Tina Poberaj, je danes posvečena tibetanska nuna. Že od nekdaj jo je zanimal budizem, pred 17-imi leti pa se je odpravila v Indijo in se pri največjih učiteljih, tudi pri dalajlami, naučila tibetanskega budističnega nauka. Gostili smo jo v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Religija in turizem se pogosto prepletata. Številni verniki odhajajo na romanja v svete kraje, kar predstavlja vrhunec njihovega duhovnega udejstvovanja. Analitično gledano pa tudi pomemben sestani del verskega turizma. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poleg izpovedovanja vere in romanja v Meko je post v ramazanu ena izmed petih islamskih dolžnosti. Ob koncu dneva se konča z molitvijo in večerjo, najpomembnejša pa je večerna molitev, približno dve uri po koncu posta. Koliko se tega sicer držijo muslimani po različnih predelih sveta, smo preverili v sodelovanju s petimi radijskimi dopisniki. Tako smo pogledali na Kosovo, v Bosno, Nemčijo, Rusijo, na Bližnji vzhod in v Azijo. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Dvaintridesetletni Hiriko, njegovo rojstno ime je Primož Korelc, že leto dni prebiva v samostanu Samanadipa, v vasi Goljek pri Trebnjem. Gre za edini budistični samostan v Sloveniji - redovniško zatočišče za manjše število menihov iz gozdne tradicije theravadskega budizma. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Brat Yun, kot ga preprosto kličejo kitajski kristjani, je danes nadzornik gibanja več kot 45 milijonov kristjanov, ki se zbirajo v ilegalnih hišnih cerkvah. Jezusovemu nauku je začel slediti pri 17. letih in je bil na Kitajskem kmalu označen kot državni sovražnik. Aretiran je bil več kot 30-krat, v zaporu je zaradi krščanske vere preživel več kot 3.700 dni in pretrpel grozljiva mučenja.
Verstva poznajo številne zapovedi in prepovedi, med drugim tudi glede hrane, ki jo lahko verniki uživajo. V islamu je osnova teh pravil Koran, kjer je dovoljena (halal) vsa hrana, če ni izrecno prepovedana (haram). Poleg prepovedi uživanja svinjine, alkohola, krvi in ptic roparic je potreben tudi poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa, v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman.
Suvereni malteški viteški red predstavlja četrti najstarejši cerkveni in najstarejši križarski red. Poslanstvo malteških vitezov je predvsem v skrbi za bolnike in romarje. V zadnjem obdobju je prišlo tudi do menjave vodstva v redu in več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Francoski pesnik in dramatik Paul Claudel je nekoč dejal, da je Fatima največji verski dogodek prve polovice 20. stoletja, prekipevajoča eksplozija nadnaravnega v tem v materijo ujetem svetu. Marijina sporočila otrokom pred 100 leti so po mnenju mnogih aktualna tudi danes. Nekateri celo menijo, da človeštvo čaka tretja svetovna vojna, če se ljudje ne spreobrnejo. Ob stoletnici prikazovanj v Fatimi razmišljamo o tem kakšen pomen imajo ti dogodki za 21. stoletje. Gost: p. mag. Branko Cestnik.
Dan Evrope, 9. maj, velja za osrednji evropski praznik, za rojstni dan Evropske zveze. Spominjamo se Schumanove deklaracije iz leta 1950, drznega načrta francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, ki naj bi evropske narode povezal v miru in solidarnosti. Če je »oče Evrope« kot skupni imenovalec evropskih narodov poudarjal temeljne krščanske vrednote, se zdi, da se je Evropa v preteklih desetletjih od teh korenin oddaljila. Gosta sta vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič in sociolog dr. Igor Bahovec.
Bírma, eden izmed 7 krščanskih zakramentov, v Rimskokatoliški Cerkvi predstavlja potrditev v veri, ki v prejemniku še dopolni in utrdi milosti, ki jo je prej prejel pri krstu. Podelitev zakramenta, ki naj bi sovpadala z duhovno zrelostjo posameznika, pa v mnogih primer pomeni slovo od Cerkve in verskega življenja. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Ob pashi ali prazniku nekvašenega kruha Judje praznujejo izhod, s katerim jih je Gospod rešil iz Egipta. V tem času ne jedo kvašenega kruha, temveč samo opresnik, kakršnega so uživali Izraelci med naglim umikanjem. Po judovskem koledarju se praznik se začne 14. nisana (letos 10. april) in v diaspori traja 8 dni. O praznovanju pashe in življenju Judovske skupnosti Slovenije se je z rabinom Arielom Haddadom pogovarjal Peter Frank.
Vera v posmrtno življenje predstavlja temeljni kamen praktično vseh svetovnih religij. O smrti, kot prehodu v novo življenje, pričajo že slike jamskega človeka v paleolitiku. Risbe in predmeti ob grobovih govorijo o veri ljudi, da smrt ni zadnje dejanje človekovega življenja. Srčika krščanstva je praznik velike noči, praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih. Gost: upokojeni nadškof in profesor dogmatične teologije dr. Marjan Turnšek.
S cvetno nedeljo se začenja neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. V spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem so po župnijah slovesne procesije, na ta dan pa se tudi blagoslavlja v šope povezano pomladansko zelenje, oziroma butare. Slovenci imamo, zaradi kulturne in geografske pestrosti, še posebej bogato in raznoliko izročilo. O simboliki cvetne nedelje se bomo pogovarjali z zgodovinarjem p. dr. Metodom Benedikom.
Ker so bili Romi v osnovi potujoči nomadi, priseljeni po različnih evropskih deželah, so v preteklosti največkrat prevzeli vero večinskega prebivalstva. V krščanski Evropi je to katoliška, grškokatoliška ali pravoslavna vera. V Bosni, Kosovu in Albaniji poznamo Rome muslimane, danes pa tudi že Rome, ki so neverni oziroma neopredeljeni. Zaradi svojega načina življenja niso zelo versko izobraženi, imajo pa tudi nekoliko drugačno pojmovanje Boga, Marije, Jezusa in hudiča. Gosta oddaje sta koordinator za pastoralo Romov Peter Kokotec in član romske skupnosti Martin Bulič.
Pasijon navadno povezujemo s postom, žalostjo in trpljenjem, saj prikazuje Jezusovo smrt kot je zapisana v štirih evangelijih. Iz Svetopisemske pripovedi so se že v srednjem veku razvile pasijonske igre oziroma dramske uprizoritve, ki so lahko vključevale tudi nekatere druge biblične prizore. V to stoletno pasijonsko tradicijo lahko umestimo tudi Pašjon Iztoka Mlakarja, ki k tematiki pristopa z obilico humorja in s prizori, ki jih bomo v Bibliji zaman iskali, hkrati pa ohranja moralni naboj svojih predhodnikov, ko pokaže na človekove slabosti in napake. O duhovni, eksistencialni in etični podstati predstave Pašjon se je z avtorjem, igralcem in skladateljem Iztokom Mlakarjem pogovarjal Peter Frank.
V današnjem času si je težko predstavljati življenje brez elektrike, pametnih telefonov, računalnika, interneta in drugih sodobnih pripomočkov. Če bi obiskali katero od bolj konservativnih amiških skupnosti, bi bilo tako, kot da bi šli nazaj v času in obiskali kmečko podeželje 19. stoletja. Kdo so pravzaprav Amiši, kakšna je njihova vera in duhovnost, zakaj zavračajo sodobne tehnologije in kako poteka njihovo preprosto življenje? Gostja je zgodovinarka, teologinja, novinarka, turistična vodička in svetovna popotnica Andreja Rustja Moškotevc.
Ob prihajajočem hindujskem novem letu ter obeleževanju praznika pomladi – Holi, bomo predstavili marsikomu neznana dejstva Hinduízma, velike svetovne religije. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Neveljaven email naslov