Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Katoliški cerkvi 24. januarja praznujejo god svetega Frančiška Saleškega, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. Med slovenskimi duhovniki med najbolj medijsko prepoznavne osebnosti sodi Martin Golob, župnik v Župniji Grosuplje, ki je ustvaril skupaj z novinarjem spletnega portala Aleteia Lojzetom Grčmanom knjižno uspešnico Na spletni prižnici. Golob kot sv. Frančišek Saleški v srednjem veku išče poti, kako ljudem oznanjati Boga, se pa ob tem ne ukvarja s svojim vplivom na ljudi. Pisanje knjige pa je za oba avtorja izjemna izkušnja.
553 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
V Katoliški cerkvi 24. januarja praznujejo god svetega Frančiška Saleškega, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. Med slovenskimi duhovniki med najbolj medijsko prepoznavne osebnosti sodi Martin Golob, župnik v Župniji Grosuplje, ki je ustvaril skupaj z novinarjem spletnega portala Aleteia Lojzetom Grčmanom knjižno uspešnico Na spletni prižnici. Golob kot sv. Frančišek Saleški v srednjem veku išče poti, kako ljudem oznanjati Boga, se pa ob tem ne ukvarja s svojim vplivom na ljudi. Pisanje knjige pa je za oba avtorja izjemna izkušnja.
V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo obiskali župnijo Videm-Dobrepolje na Dolenjskem in predstavili razvejano versko-občestveno življenje v teh krajih. Sodelujejo: domači župnik Franc Škulj, Igor Ahačevčič – župan občine Dobrepolje, mag.Brane Brodnik-predsednik vaškega odbora Kompolje in Sabina Lenarčič-direktorica doma starejših - Zavoda Svete Terezije v Vidmu.
Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. V oddaji Sledi večnosti nas bo zanimalo, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic? Gost oddaje je dr. Bogdan Kolar. Kratek razmislek o šmarničnem branju za odrasle pa predstavi njegov avtor Gregor Čušin.
Pojem greha poznajo in se o njem izrekajo vse religije. Danes je v družbi zelo prisotno prepričanje, da greha pravzaprav ni. V zvezi s tem večkrat slišimo povzetek Ivanovih nazorov iz romana Bratje Karamazovi: »Če Boga ni, je vse dovoljeno«. Toda ali je to res? Kako lahko opredelimo greh? Ali je greh zgolj kršitev zapovedi ali gre za nekaj veliko bolj usodnega? Zanimalo nas bo tudi, v kakšnem odnosu sta greh in krivda ter kako je greh povezan s kaznijo. Gosta oddaje: jezuit David Bresciani in Blaž Mihelič, predstavnik slovenske skupnosti za zavest Krišne.
Maj in junij sta tradicionalna meseca porok. Več kot tretjina parov, ki sklene zakonsko zvezo, se poroči tudi po obredu Katoliške cerkve. Cerkvena poroka je za katoličane in za pravoslavce zakrament, medtem ko je pri protestantih cerkvena poroka obred in duhovnik le blagoslovi novoporočenca. O ekumenskih porokah, o predporočnih pogodbah ali o ženitvenih pogodbah, ki so novost v našem civilnem pravnem sistemu od sredine aprila, ter o ločitvi in o ničnosti zakonske zveze v luči kanonskega prava, smo se v oddaji Sledi večnosti pogovarjali s cerkvenim pravnikom Sebastijanom Valentanom.
Kristjani na Bližnjem vzhodu so preganjani. Vojni v Iraku in Siriji sta zdesetkali njihovo število. Še posebej okrutno so se na njih spravili islamski skrajneži. Tudi v Palestini, čeprav je za njih to Sveta dežela, je kristjanov čedalje manj. Izseljujejo se tudi zaradi družbenih pritiskov. Velika noč, ki jo večina pravoslavnih cerkva praznuje to nedeljo, pa za kristjane na Bližnjem vzhodu pomeni novo upanje.
V Katoliški cerkvi na Slovenskem ugotavljajo, da se vse več odraslih ljudi odloča za sprejem krsta. Lani se je krstilo 642 odraslih, dvakrat več kot pred desetimi leti. Krsti se več ljudi, kot pa jih izstopi iz Katoliške cerkve. Na veliko noč se bomo v Sledeh večnosti pogovarjali o krstu odraslih. Dan pred veliko nočjo – namreč na veliko soboto zvečer, kot to veleva katoliški nauk – so v številnih cerkvah odrasli prejeli zakramente uvajanja, kot so krst, obhajilo in birma. Kaj je spodbudilo ljudi, da so se odločili za prehod iz posvetnega življenja v božji svet, in to v današnji vse bolj sekularizirani družbi. Kako poteka priprava katehumenat, verouk za odrasle?
V tokratni oddaji gostimo upokojenega celjskega škofa dr.Stanislava Lipovška. Spregovorili bomo o nekaterih ključnih dilemah sodobnega slovenskega in evropskega krščanstva, o tem kako le osebno doživetje Evangelija, ki je ustava Ljubezni, ljudem prinaša notranji mir in gotovost in seveda o Veliki noči, ki je za kristjane praznik radikalnega upanja.
Kristjani se pripravljajo na praznovanje velike noči, ki je simbol upanja in vere v življenje. Kdaj človekovo življenje, ki ga naša humana civilizacija, znotraj nje tudi krščanska etika, opredeljuje kot nedotakljivo in sveto, izgubi vrednost? Je dopustno hudo bolnemu in zato trpečemu skrajšati življenje, da ohrani dostojanstvo? O tem bodo - tudi v luči javne polemike o evtanaziji - razmišljali zdravnici Mateja Lapuh in Zvonka Zupanič Slavec, teolog in filozof Robert Petkovšek ter filozof Borut Ošlaj.
V evangelijih je veliko opisov Jezusovega izganjanja zlih duhov ali demonov iz obsedencev. Jezusa je hudič skušal v puščavi. O biblijskih opisih izganjanja hudiča pa tudi o svojih osebnih izkušnjah v boju proti zlu bo spregovoril uradni eksorcist novomeške škofije, frančiškan p. Peter Vrabec.
Izganjanje hudiča ali eksorcizem je občutljiva tema. Marsikdo, tudi med kristjani, ne more prepoznati ali definirati zlega duha. V številnih verovanjih je razvit koncept zla in tudi zavedanje, da se le-to lahko polasti človeka. O svojih izkušnjah izganjanja hudiča bo v oddaji spregovoril župnik iz Žič Marijan Veternik, ki je že skoraj dve desetletji uradni eksorcist mariborske nadškofije.
V tokratni verski oddaji bosta naša gosta zakonca Vilma in Dani Siter iz Leskovca pri Krškem, ki že skoraj dvajset let vodita civilno-družbeno iniciativo Družina in življenje katere moto je: gradimo odnose za katere je vredno živeti. Krščanska družina je naročje ljubezni, ki se trajno inspirira v Božji besedi.
Čebele in njihov sladki proizvod-med so že tisočletja prisotne v različnih verovanjih. V antiki so veljale kot simbol pridnosti, čebelarjenje pa je bil dar bogov. Čebele omenja tudi Stara zaveza, močan simbolni, pozitivni pomen pa imajo tudi v krščanstvu. Omenja jih tudi znani pridigar Janez Svetokriški. O čebelah je gostja oddaje ddr. Marija Stanonik nedavno izdala knjigo "Čebele na cvetu in v svetu."
Film je še vedno močno izrazno sredstvo, ki prodre do številnih ljudi. Pred nekaj dnevi je Ameriška filmska akademija podelila najbolj znane nagrade oskarje, nedavno je minil znani filmski festival v Berlinu. V različnih filmih dosti krat obravnavajo tudi verske tematike ali pa so sami filmi posvečeni biblijskim temam. O tem kako v filmih obravnavajo to tematiko bosta v oddaji razpravljala filmska kritičarka Lucija Čakš in katoliški duhovnik, jezuit Primož Jakop.
Z današnjo versko oddajo Sledi večnosti smo na zaključku vseslovenskega najstniškega zimskega tabora v binkoštnem duhovnem centru v Ženavljah v Prekmurju. Vzgojitelji, starši in mladi bodo spregovorili o tem kako pomembna je spontana prisotnost božjega za naš celovit duhovni, duševni in telesni razvoj. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Slovenski katoliški tednik Družina, izhaja že skoraj sedem desetletij, je nedavno osvežil svojo grafično podobo in prenovil nekatere vsebine. Odgovorni urednik Boštjan Debevec bo spregovoril o delu tega tiskanega katoliškega medija. Urednica spletne strani Aleteia Urška Makovec pa o katoliških vsebinah na spletnih medijih. Slovenska Aleteia je del mednarodnega projekta, pred dobrim letom se je pridružila sedmim podobnim spletnim medijem.
Od 17. do 27. januarja letos je v Panami potekal Svetovni dan mladih. Kakih tristo tisoč mladih katoličanov z vsega sveta se je tokrat srečalo v najjužnejši srednjeameriški državi. Iz Slovenije se je na to romarsko pot odpravilo 35 mladih. Med njimi sta bili tudi gostji oddaje Špela Pucelj in Urška Senekovič. Med drugim nam bosta orisali, kako se ju je dotaknilo druženje z romarji z vseh celin, kakšno je duhovno bogastvo tovrstnega srečanja. Vrhunec vsakokratnega svetovnega dneva mladih pa je srečanje s papežem. Papež Frančišek je mladim v Panam dejal, naj ne živijo v prihodnosti, ampak danes.
Slovenska Karitas pošilja pomoč afriškim državam. Sodeluje tudi v projektu MIND o migracijah. Sodelavka Karitas Jana Lampe je obiskala Centralno Afriško republiko, od koder je zaradi nasilja in revščine pobegnilo milijon in pol ljudi. Zaradi teh vzrokov zelo trpijo tudi prebivalci Madagaskarja, kjer na enem od najrevnejših predelov tega otoka deluje slovenski misijonar Janez Krmelj.
Teološka fakulteta je bila leta 1919 med ustanoviteljicami prve slovenske visokošolske ustanove Univerze v Ljubljani. Zametki visokošolskega študija pri nas so se sicer oblikovali že z Jezuitskim kolegijem v Ljubljani na začetku 17. stoletja. O zgodovini Teološke fakultete in njenem sedanjem delu bosta spregovorila njena predavatelja prof. dr. Bogdan Kolar in doc. dr. Tadej Stegu.
Srbska pravoslavna cerkev letos slavi 800-letnico samostojnosti. Letos je tudi 600-letnica rojstva zadnje celjske grofice Katarine Branković Kantakuzine, ki je najbolj zaslužna, da se je jelo pravoslavje širiti tudi na naših tleh. Gost oddaje, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, bo dr. Bojan Cvelfar – avtor odmevne monografije z naslovom Pravoslavna cerkev v Sloveniji med obema vojnama.
Letos mineva 90 let od rojstva enega najbolj prepoznavnih in vplivnih družbenih voditeljev ter velikega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml. (1929-1968). Zanimalo nas bo, iz kakšnega okolja je izhajal in kako je njegova krščanska zavest oblikovala njegovo miselnost o socialni pravičnosti. Na čem je temeljil nenasilen odpor, za katerega si je prizadeval v reševanju sporov med rasnimi skupinami? Kakšna je povezava med segregacijo na eni strani in evangelijem na drugi, med družbenimi in duhovnimi vrednotami? In končno, od kod je Martin Luther King ml. črpal moč za osebno zavzetost in delovanje v nemirnih časih najbolj očitnega rasnega sovraštva belcev nad črnci? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s sociologom kulture dr. Nenadom Vitorovićem.
Neveljaven email naslov