Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katoliški duhovniki bodo lahko na podlagi odločitve Dikasterija za nauk vere, z njo se je strinjal papež Frančišek, dovolili dostop transspolnim osebam, istospolnim parom in njihovim otrokom do nekaj zakramentov. Katerih in kaj to pomeni v praksi, pojasnjuje moralni teolog, med drugim tudi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. Gabriel Kavčič.
555 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Katoliški duhovniki bodo lahko na podlagi odločitve Dikasterija za nauk vere, z njo se je strinjal papež Frančišek, dovolili dostop transspolnim osebam, istospolnim parom in njihovim otrokom do nekaj zakramentov. Katerih in kaj to pomeni v praksi, pojasnjuje moralni teolog, med drugim tudi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. Gabriel Kavčič.
Pregled nekaterih odmevnejših tematik, ki smo jih obravnavali v oddaji Sledi večnosti v drugi polovici leta 2015. Med drugim se bomo spomnili 80. rojstnega dneva tibetanskega budističnega voditelja dalajlame, ugotovili, da strah pred islamizacijo Evrope še ne ponehuje, ter si ogledali misijonsko delo Jehovovih prič in 25-letno delovanje Slovenske karitas.
Zapletene in negotove razmere ob začetku demokratizacije Slovenije so zahtevale visoko stopnjo enotnosti vseh državljanov. Posebej pomembno vlogo je v tem procesu odigrala tudi Katoliška cerkev. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Božič zadnja leta vse bolj zaznamujejo praznični nakupi in potrošništvo, s tem pa se njegov verski izvor pravzaprav oddaljuje. Kakšno mesto ima božič v sodobni potrošniški družbi? Z etnologom dr. Janezom Bogatajem in psihologom p. Silvom Šinkovcem bomo odprli nekaj različnih vidikov sodobnega praznovanja: od verskega pogleda, ki je osredinjen v božjem rojstvu, do povsem sekularnega pogleda, ki pa kljub vsemu zaznava, da gre za nek poseben čas.
Prihajajoče leto usmiljenja v središče postavlja vero in želi spomniti Cerkev na njeno primarno poslanstvo: da je poklicana biti znamenje in pričevanje usmiljenja v vseh vidikih svojega pastoralnega življenja. Jubilejna leta so do zdaj potekala vsakih 50 ali 25 let. Zakaj torej nenaden izstop iz dozdajšnjih časovnih okvirov? O tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor naj bi po besedah papeža Janeza XXIII., ki je koncil leta 1962 tudi sklical, odprl cerkvena okna in vrata ter tako Cerkev prezračil in prenovil. Med drugim je vplival na potek liturgije in uvedel bogoslužje v domačem jeziku, poudaril je vlogo laikov in diakonov, zavzel se je za zbliževanje z drugimi krščanskimi cerkvami in tudi z nekrščanskimi verami. Čeprav velja za največji cerkveni projekt 20. stoletja in ga številni označujejo za prelomen dogodek v zgodovini Cerkve, pa se pol stoletja po koncilu še vedno postavlja vprašanje, ali je bil zadnji koncil skok naprej ali pa se je nekaj zataknilo. Kardinal Joseph Ratzinger, poznejši papež Benedikt XVI., je to slikovito ponazoril s primerjavo, da je pokoncilska Cerkev podobna velikemu gradbišču, ki daje vtis, kot da so delavci na njem založili načrte in zdaj vsakdo dela, kakor mu prija.
Slovenci smo bili med prvimi narodi, ki so dobili celoten prevod svetega pisma. Od letošnje jeseni pa je naš knjižni prostor bogatejši tudi za prevod Zgodnjekrščanskih spisov, ki so nastali v prvih dveh stoletjih. Pod uredniškim vodstvom Gorazda Kocijančiča in Vida Snoja so prevajalci prevedli apokrifne spise in fragmente, ki jih je bilo doslej mogoče brati le v največjih svetovnih jezikih. Gostje: Alen Širca, Marko Uršič in David Movrin.
Slovenska Karitas te dni praznuje 25-letnico obstoja. V tem času je ta dobrodelna organizacija dosegla velik razvoj, ne le po obsegu materialne pomoči, ampak predvsem pri zaščiti temeljnega človekovega dostojanstva, upoštevanju duhovnih razsežnosti in spoštljivem pristopu do ljudi v stiski. O tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Začenja se Teden zaporov, ki ga vsako leto v drugi polovici novembra prirejajo krščanske cerkve po vsem svetu. Organizatorji in prostovoljci želijo s tem javnost opozoriti na potrebe zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. V Sloveniji se zaporne kazni izvršujejo v šestih zavodih, število zapornikov pa se zadnja leta povečuje.
Zadnje mesece velik del javnosti razpravlja o beguncih. Nekateri bi zapirali meje zaradi strahu pred morebitno islamizacijo Evrope, nasprotno pa bi drugi beguncem pomagali, saj so prepričani, da begunska kriza prinaša nove priložnosti in izzive. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Smrt je največja uganka življenja. Koliko ljudi v današnjem tempu še razmišlja o koncu svoje zemeljske poti? Različne duhovne tradicije namreč učijo, da z odgovori na večino vprašanj o smrti, dobimo tudi odgovore na večino vprašanj o življenju. O čem človek razmišlja, ko se njegovo življenje izteka, bosta spregovorili nekdanja vodja zdravstvene nege v hiši Hospic v Ljubljani s. Emanuela Žerdin in predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc.
Nove zamisli, ki so se razvile iz nauka Martina Lutra, so iz Evrope hitro prišle v naše kraje. Prinesli so jih potujoči obrtniki, trgovci in študenti iz italijanskih ter nemških univerz. Na Slovenskem je reformacija trajala približno sto let in je potekala v več fazah, podpirali pa so jo zlasti plemiči in meščani. Tako je nastala protestantska cerkev luteranskega tipa augsburške veroizpovedi. Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja pa so se morali protestanti po ukazu nadvojvode Ferdinanda II. vrniti h katoliški veri ali pa se izseliti. Protestantizem se je ohranil le v Prekmurju.
Jehovove priče so pripadniki verske skupnosti, ki ima na celem svetu čez 8 milijonov pripadnikov. Čeprav skupnost spada pod vejo krščanstva, se po svojih prepričanjih konkretno razlikujejo od ostalih kristjanov. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Vatikanu poteka izredno generalno zasedanje škofovske sinode. Medtem ko je prvo zasedanje pred letom dni potekalo na temo Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu, trenutna sinoda obravnava novosti, ki jih prinaša v življenje družin. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Sveti Frančišek Asiški se v svoji mladosti ni odpovedoval posvetim užitkom, bil je radoživ, veseljaški mladenič. Pozneje pa je spoznal, da mora biti v življenju poleg blaginje in telesnih užitkov še kaj drugega. Resnico življenja je našel na poti evangelijskega uboštva in postal simbol miru, preprostosti in skrbi za najrevnejše.
Anton Martin Slomšek je pogosto poudarjal, da je za človekovo celostno izobrazbo zelo pomembno tudi poznavanje fizikalnih zakonitosti sveta. Ob Slomškovi nedelji bomo pogledali, kako je bil lavantinsko-mariborski škof povezan z astronomijo. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Islamska umetnost, ki vključuje tudi arhitekturo, se je s pojavom islama razširila z Arabskega polotoka preko severne Afrike vse do Evrope in je s predhodnimi vplivi oblikovala vrsto umetniških stilov v arhitekturi. Najpomembnejši objekt predstavlja džamija, ki ni samo verski objekt, temveč mesto družbenega srečevanja, sledijo ji medrese, palače, mavzoleji, vrtovi ...
V Sloveniji, poleg Evangeličanske cerkve, v okviru protestantskega krščanstva obstaja tudi več binkoštnih, oziroma evangelijskih cerkva. V oddaji bomo podrobneje spoznali Mednarodno krščansko skupnost, ki v Sloveniji deluje že skoraj 20 let. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Nemški teolog, filozof, pastor, zdravnik, pesnik in glasbenik velja za enega največjih humanitarnih delavcev. V afriški državi Gabon, kjer je leta 1913 ustanovil bolnišnico v je zdravil gobavost in spolne bolezni, organiziral pa je tudi zdravstveno službo za črnce. Denar je zbiral s predavanji in orgelskimi koncerti po Evropi in ZDA. Za svoje delo je leta 1952 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Gost: dr. Roman Globokar.
Ezoterika je veda, področje človekovega raziskovanja, ki se, za razliko od ostalih znanstvenih disciplin, ukvarja z notranjim svetom. O razlikah med ezoteriko in znanostjo se bomo bolj natančno posvetili v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Nedavno je vodstvo vojaškega vikariata v Slovenski vojski prevzel Matej Jakopič. O duhovni oskrbi v sami vojski in drugih izzivih s katerimi se danes soočajo vojaški duhovniki v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov