Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi muslimani so vstopili v postni čas, v sveti mesec ramazan, kot obdobje duhovnega premišljevanja o smislu svojega življenja, o bistvu duhovnosti, svoje vere, iskanja notranjega miru. To je tudi mesec poglobljenega branja Korana, svete knjige za muslimane. O vsem tem z imamom Islamske skupnosti v Sloveniji Zinaidom Mahmutagićem, ki duhovno oskrbo zagotavlja muslimanom v Mariboru.
555 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Tudi muslimani so vstopili v postni čas, v sveti mesec ramazan, kot obdobje duhovnega premišljevanja o smislu svojega življenja, o bistvu duhovnosti, svoje vere, iskanja notranjega miru. To je tudi mesec poglobljenega branja Korana, svete knjige za muslimane. O vsem tem z imamom Islamske skupnosti v Sloveniji Zinaidom Mahmutagićem, ki duhovno oskrbo zagotavlja muslimanom v Mariboru.
Odnos med religijo in filmom je zaznamovan z nasprotovanjem, nelagodjem in prerekanjem, pa tudi z navdušenjem, pričakovanjem in evforijo. Verniki različnih krščanskih cerkva so napadali film in svarili pred njim, med njimi tudi protestantski pridigar John Rice: »Svarim vas pred gledanjem filmov, saj vam ob tem lahko otrdi srce do te mere, da se boste zaljubili v greh.« Po drugi strani pa je film tudi sredstvo evangelizacije. Film Jezus iz leta 1979, ki je bil sinhroniziran v več kot tisoč jezikov in ga naj bi videlo 5,4 milijarde gledalcev, velja za enega najvplivnejših filmov o Jezusu. Gosta sta filmska ustvarjalca David Sipoš in Matjaž Feguš.
Krščanska adventistična cerkev je protestantska verska skupnost, katere začetki segajo v čas velikega verskega prebujenja, ki je v 19. stoletju zajelo Evropo in Severno Ameriko ter vse do reformacije v 16. stoletju. Poleg verskega deluje tudi na vzgojno-izobraževalnem in zdravstvenem področju, blizu pa jim je tudi sodobna ritmična duhovna glasba. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Slovenci smo z Jožetom Plečnikom posegli v vrh moderne sakralne umetnosti. Vse življenje je eksperimentiral z različnimi tipi cerkva v prepričanju, da se mora Cerkev vrniti k svojim demokratičnim koreninam zgodnjekrščanskega časa in se otresti nepotrebnega balasta poznejših stoletij. Zavzeto se je ukvarjal z vprašanjem, kako versko skupnost tesneje povezati z duhovnikom, ki je posrednik med njo in Bogom. Plečnik ni bil samo veliki umetnik in arhitekt, ampak je bil tudi pokončen Slovenec, mislec, predvsem pa globoko veren človek, ki je svoja velika dela črpal iz vere in zagledanosti v Boga. Gosta sta Marija Krebelj in mag. Anton Berčan.
Urad za verske skupnosti v okviru svojih nalog spremlja položaj cerkva in drugih verskih skupnosti. Slednjim ponuja strokovno pomoč ter jih obvešča o predpisih, drugih aktih in ukrepih, ki zadevajo njihovo delovanje. O aktualnem dogajanjem na tem področjem in sami vlogi urada, se bomo pogovarjali z direktorjem urada, dr. Gregorjem Lesjakom. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Ko razmišljamo o dialogu med krščanskimi cerkvami navadno v ospredje postavljamo na eni strani teološke in zgodovinske razloge za razdeljenost, ter na drugi strani dosežke, ki so jih cerkveni predstavniki dosegli na najvišjih ravneh srečevanj. O tem, kako poteka ekumenizem v praksi, pa sta spregovorila zakonca Šiftar, ki versko raznolikost živita v svojem zakonu in družini.
Misijonska družba – lazaristi predstavlja misijonsko in apostolsko družbo, ki skrbijo za ljudske in zunanje misijone, duhovne vaje, vzgojo duhovščine ter pomagajo ljudem v stiski. V letošnjem letu praznujejo 400. obletnico obstoja. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
»Si to, kar ješ« je preprosta trditev, ki v sebi nosi tudi nekaj resnice. Prehrana namreč vpliva na vse celice v telesu, prav tako vpliva na razpoloženje, energijo, koncentracijo, spanje in zdravje. Kakšen vpliv ima hrana in odrekanje določeni vrsti hrane na človekovo duhovnost? Gost oddaje je duhovnik in kuhar Marko Čižman.
V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko prisluhnili povzetku pomembnejših oddaj leta 2016. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Z ljubljanskim metropolitom o tem pred kakšnimi izzivi stoji Cerkev v 21. stoletju, o pomenu božiča, o duhovnem iskanju sodobnega človeka…
Skoraj štiriletna »revolucija nežnosti« papeža Frančiška je botrovala oblikovanju izrazito pozitivne medijske podobe verskega voditelja, ki obiskuje zapornike, sprejema homoseksualce, tolaži žrtve nasilja, odpira sveto leto usmiljenja in na sploh nikogar ne obsoja. Po drugi strani pa je mogoče slišati vedno glasnejše kritike, predvsem znotraj katoliških krogov, ki jih moti papeževo prijateljevanje z muslimani in protestanti, ki v papeževi kritiki potrošniškega kapitalizma vidijo grožnjo socializma, celo komunizma, in ki Frančiškov vpliv na mednarodne odnose merijo skozi prizmo neobsojanja pokojnega kubanskega predsednika. Ob Frančiškovem 80. rojstnem dnevu bomo z gosti, Mojco Širok, dr. Miranom Špeličem in dr. Alešem Maverjem, osvetlili nekatere odmevnejše papeževe poteze.
Evangelijska krščanska cerkev Jezusovega izročila najde svoje korenine in nasledstvo v cerkvah nastalih v času reformacije in protestantizma, posebej iz gibanja, ki je izšlo iz Anglikanske cerkve. V Sloveniji prve zametke najdemo v 16. stoletju, bolj konkretni začetki pa segajo v obdobje pred 1. Svetovno vojno. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Adventni venček je eden najpogostejših motivov, ki jih povezujemo z decembrskimi prazniki, vendar mnogi njegove simbolike ne poznajo. Simbolno predstavlja obdobje adventa, čas pričakovanja in priprave na božične praznike. Kakšen pomen ima advent danes tako pri nas kot v tujini, v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Nove ideje, ki so nastale iz nauka Martina Lutra, so iz Evrope hitro prišle v naše kraje. Prinesli so jih potujoči obrtniki, trgovci in študenti iz italijanskih in nemških univerz. Na Slovenskem je reformacija trajala približno 100 let in je potekala v več fazah, podpirali so jo zlasti plemiči in meščani. Tako je nastala protestantska cerkev luteranskega tipa augsburške veroizpovedi. V slovenskem prostoru je bil osrednja osebnost reformacijskega gibanja Primož Trubar, ki je leta 1550 napisal Katekizem. Kako pol tisočletja pozneje še vedno odmevajo znamenite besede iz prve slovenske tiskane knjige: »V stiskah potrebujemo pravo vero. S takšno vero more kristjan v stiskah in skušnjavah stati in obstati?« V pogovoru sodelujejo: Matjaž Črnivec, mag. Zmago Godina, dr. Nenad Vitorović.
Ljudje, ki so doživeli mistično izkušnjo pravijo, da srečanja s Svetim ni mogoče opisati. Gre za izkušnjo, ki naj bi presegala človekov racionalni miselni okvir. Mistiki iz različnih verskih tradicij zato svojo izkušnjo opišejo predvsem s simboli in poetičnim jezikom. Gosta oddaje: filozof in kulturolog dr. Robert Kralj, ter islamolog in arabist mag. Raid Al-Daghistani.
Zdi se, da živali danes nimajo več nobenega zatočišča. Genski inženiring se vtika celo v notranji ustroj živih bitij z namenom njihovega izkoriščanja, brez vsakega strahospoštovanja pred življenjem. Kakšen pa je odnos do živali znotraj institucionaliziranih religij? Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Nebesa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti. V zgodovini religij se ta univerzalni simbol giblje od konkretnih, prostorskih predstav do duhovnega stanja. V bibličnem izročilu so nebesa simbol transcendence, drugačnosti Boga od vsega, kar izkušamo v človeškem življenju, in hkrati simbol posebnega duhovnega stanja, združitve z Bogom. Gost oddaje je dr. Marjan Turnšek.
Po svetu se pričenja obeleževanje 500. obletnice reformacije. ki je pomenila začetek drugačnega krščanstva in drugačne Cerkve. Ključna prispevka protestantizma k sodobni družbi sta svoboda človeka, odgovornost ter zavzemanje za osnovne vrednote, ki jih danes mnogi pogrešajo. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Za verujočega je Bog objekt verovanja, poslednja dejanskost ali sveto bitje, ki ga človek časti. Religijska predstava o Bogu je raznolična in odvisna od posamezne religije in tipa religije. V politeizmu si Boga predstavljajo kot mnoštvo antropomorfnih likov, panteizem si ga predstavlja kot neoseben kozmični zakon, v monoteizmu pa je Bog eno, absolutno, duhovno in onstransko bitje, stvarnik in pratemelj vsega, kar obstaja. O tem, kako si verniki različnih duhovnih tradicij predstavljajo Boga, v oddaji, ki jo je pripravil Peter Frank.
V Katoliški Cerkvi je poklic duhovnika povezan s celibatom, ki ga kandidat sprejme pred diakonskim posvečenjem. Zgodi se, da življenje prinese številne preizkušnje, ki botrujejo, da se nekateri duhovniki iz različnih razlogov odločijo za izstop iz kleriškega stanu. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Človek je vedno našel ime za poslednjo resničnost, najvišje sveto bitje ter objekt verovanja in čaščenja. To je bil bodisi hebrejski Elohim, latinski Deus, arabski Alah ali kakšno drugo počelo, ki je bilo navadno povezano z nastankom življenja in sveta. Videti je, kakor da so vse kulture, ki so kdaj koli cvetele, imele neko predstavo božanstva in da je to hrepenenje po Bogu zapisano prav v človekovem srcu. Če je religijski pristop k Bogu pogosto povezan z nekim posebnim razodetjem, kot je to na primer v judovstvu, krščanstvu in islamu, pa filozofsko razmišljanje izhaja iz prepričanja, da je s pomočjo svojega naravnega razuma človek zmožen nekaj spoznati o Bogu: o njegovem obstoju in o tem, kaj Bog sploh je. V oddaji poskušamo odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj o tem, od kod izvira to človekovo hrepenenje po Bogu, kako lahko o tej stvarnosti govori tudi nekdo, ki ni veren, ter kako lahko o Bogu, če je to stvarnost onstran naravnega, fizičnega sveta, sploh govorimo, ga zaznavamo in spoznavamo. Gosta sta filozof dr. Borut Ošlaj iz Filozofske fakultete, strokovnjak na področjih etike, filozofije religije in filozofske antropologije; ter filozof dr. Robert Petkovšek iz Teološke fakultete, strokovnjak za zgodovino filozofije, filozofijo religije ter za vprašanja vere in razuma.
Neveljaven email naslov