Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na veliko noč, na najpomembnejši krščanski praznik, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak premišljujeta o sporočilu velike noči danes.
555 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Na veliko noč, na najpomembnejši krščanski praznik, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak premišljujeta o sporočilu velike noči danes.
Katoliška Cerkev na Slovenskem je ob letošnjem prazniku apostolov sv. Petra in Pavla, tradicionalnem dnevu duhovniških posvečenj, dobila le tri novomašnike. Konec julija se jim bo pridružil še četrti. To je najnižje število v zadnjih 70 letih, ki potrjuje nedvoumen trend – število katoliških duhovnikov na Slovenskem se že desetletja vztrajno znižuje. Gosta oddaje sta letošnji novomašnik Tine Povirk in jubilant – zlatomašnik Jožef Lap.
Lama Karma Wangmo, prej znana kot Tina Poberaj, je danes posvečena tibetanska nuna. Že od nekdaj jo je zanimal budizem, pred 17-imi leti pa se je odpravila v Indijo in se pri največjih učiteljih, tudi pri dalajlami, naučila tibetanskega budističnega nauka. Gostili smo jo v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Religija in turizem se pogosto prepletata. Številni verniki odhajajo na romanja v svete kraje, kar predstavlja vrhunec njihovega duhovnega udejstvovanja. Analitično gledano pa tudi pomemben sestani del verskega turizma. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poleg izpovedovanja vere in romanja v Meko je post v ramazanu ena izmed petih islamskih dolžnosti. Ob koncu dneva se konča z molitvijo in večerjo, najpomembnejša pa je večerna molitev, približno dve uri po koncu posta. Koliko se tega sicer držijo muslimani po različnih predelih sveta, smo preverili v sodelovanju s petimi radijskimi dopisniki. Tako smo pogledali na Kosovo, v Bosno, Nemčijo, Rusijo, na Bližnji vzhod in v Azijo. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Dvaintridesetletni Hiriko, njegovo rojstno ime je Primož Korelc, že leto dni prebiva v samostanu Samanadipa, v vasi Goljek pri Trebnjem. Gre za edini budistični samostan v Sloveniji - redovniško zatočišče za manjše število menihov iz gozdne tradicije theravadskega budizma. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Brat Yun, kot ga preprosto kličejo kitajski kristjani, je danes nadzornik gibanja več kot 45 milijonov kristjanov, ki se zbirajo v ilegalnih hišnih cerkvah. Jezusovemu nauku je začel slediti pri 17. letih in je bil na Kitajskem kmalu označen kot državni sovražnik. Aretiran je bil več kot 30-krat, v zaporu je zaradi krščanske vere preživel več kot 3.700 dni in pretrpel grozljiva mučenja.
Verstva poznajo številne zapovedi in prepovedi, med drugim tudi glede hrane, ki jo lahko verniki uživajo. V islamu je osnova teh pravil Koran, kjer je dovoljena (halal) vsa hrana, če ni izrecno prepovedana (haram). Poleg prepovedi uživanja svinjine, alkohola, krvi in ptic roparic je potreben tudi poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa, v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman.
Suvereni malteški viteški red predstavlja četrti najstarejši cerkveni in najstarejši križarski red. Poslanstvo malteških vitezov je predvsem v skrbi za bolnike in romarje. V zadnjem obdobju je prišlo tudi do menjave vodstva v redu in več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Francoski pesnik in dramatik Paul Claudel je nekoč dejal, da je Fatima največji verski dogodek prve polovice 20. stoletja, prekipevajoča eksplozija nadnaravnega v tem v materijo ujetem svetu. Marijina sporočila otrokom pred 100 leti so po mnenju mnogih aktualna tudi danes. Nekateri celo menijo, da človeštvo čaka tretja svetovna vojna, če se ljudje ne spreobrnejo. Ob stoletnici prikazovanj v Fatimi razmišljamo o tem kakšen pomen imajo ti dogodki za 21. stoletje. Gost: p. mag. Branko Cestnik.
Dan Evrope, 9. maj, velja za osrednji evropski praznik, za rojstni dan Evropske zveze. Spominjamo se Schumanove deklaracije iz leta 1950, drznega načrta francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, ki naj bi evropske narode povezal v miru in solidarnosti. Če je »oče Evrope« kot skupni imenovalec evropskih narodov poudarjal temeljne krščanske vrednote, se zdi, da se je Evropa v preteklih desetletjih od teh korenin oddaljila. Gosta sta vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič in sociolog dr. Igor Bahovec.
Bírma, eden izmed 7 krščanskih zakramentov, v Rimskokatoliški Cerkvi predstavlja potrditev v veri, ki v prejemniku še dopolni in utrdi milosti, ki jo je prej prejel pri krstu. Podelitev zakramenta, ki naj bi sovpadala z duhovno zrelostjo posameznika, pa v mnogih primer pomeni slovo od Cerkve in verskega življenja. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Ob pashi ali prazniku nekvašenega kruha Judje praznujejo izhod, s katerim jih je Gospod rešil iz Egipta. V tem času ne jedo kvašenega kruha, temveč samo opresnik, kakršnega so uživali Izraelci med naglim umikanjem. Po judovskem koledarju se praznik se začne 14. nisana (letos 10. april) in v diaspori traja 8 dni. O praznovanju pashe in življenju Judovske skupnosti Slovenije se je z rabinom Arielom Haddadom pogovarjal Peter Frank.
Vera v posmrtno življenje predstavlja temeljni kamen praktično vseh svetovnih religij. O smrti, kot prehodu v novo življenje, pričajo že slike jamskega človeka v paleolitiku. Risbe in predmeti ob grobovih govorijo o veri ljudi, da smrt ni zadnje dejanje človekovega življenja. Srčika krščanstva je praznik velike noči, praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih. Gost: upokojeni nadškof in profesor dogmatične teologije dr. Marjan Turnšek.
S cvetno nedeljo se začenja neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. V spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem so po župnijah slovesne procesije, na ta dan pa se tudi blagoslavlja v šope povezano pomladansko zelenje, oziroma butare. Slovenci imamo, zaradi kulturne in geografske pestrosti, še posebej bogato in raznoliko izročilo. O simboliki cvetne nedelje se bomo pogovarjali z zgodovinarjem p. dr. Metodom Benedikom.
Ker so bili Romi v osnovi potujoči nomadi, priseljeni po različnih evropskih deželah, so v preteklosti največkrat prevzeli vero večinskega prebivalstva. V krščanski Evropi je to katoliška, grškokatoliška ali pravoslavna vera. V Bosni, Kosovu in Albaniji poznamo Rome muslimane, danes pa tudi že Rome, ki so neverni oziroma neopredeljeni. Zaradi svojega načina življenja niso zelo versko izobraženi, imajo pa tudi nekoliko drugačno pojmovanje Boga, Marije, Jezusa in hudiča. Gosta oddaje sta koordinator za pastoralo Romov Peter Kokotec in član romske skupnosti Martin Bulič.
Pasijon navadno povezujemo s postom, žalostjo in trpljenjem, saj prikazuje Jezusovo smrt kot je zapisana v štirih evangelijih. Iz Svetopisemske pripovedi so se že v srednjem veku razvile pasijonske igre oziroma dramske uprizoritve, ki so lahko vključevale tudi nekatere druge biblične prizore. V to stoletno pasijonsko tradicijo lahko umestimo tudi Pašjon Iztoka Mlakarja, ki k tematiki pristopa z obilico humorja in s prizori, ki jih bomo v Bibliji zaman iskali, hkrati pa ohranja moralni naboj svojih predhodnikov, ko pokaže na človekove slabosti in napake. O duhovni, eksistencialni in etični podstati predstave Pašjon se je z avtorjem, igralcem in skladateljem Iztokom Mlakarjem pogovarjal Peter Frank.
V današnjem času si je težko predstavljati življenje brez elektrike, pametnih telefonov, računalnika, interneta in drugih sodobnih pripomočkov. Če bi obiskali katero od bolj konservativnih amiških skupnosti, bi bilo tako, kot da bi šli nazaj v času in obiskali kmečko podeželje 19. stoletja. Kdo so pravzaprav Amiši, kakšna je njihova vera in duhovnost, zakaj zavračajo sodobne tehnologije in kako poteka njihovo preprosto življenje? Gostja je zgodovinarka, teologinja, novinarka, turistična vodička in svetovna popotnica Andreja Rustja Moškotevc.
Ob prihajajočem hindujskem novem letu ter obeleževanju praznika pomladi – Holi, bomo predstavili marsikomu neznana dejstva Hinduízma, velike svetovne religije. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Post je prastaro izročilo, ki ima svoje korenine v religiji in svojo tradiciji v vseh kulturah, ne le krščanski. Postenje odpira možnost za versko izkušnjo, za čutenje edinosti telesa, duše in duha. Po drugi strani pa so se morala ljudstva ob določenih časih postiti zaradi preživetja, ker niso imeli hrane (npr. slaba letina). To je delovalo tudi na psiho ljudi: postali so bolj mirni, manj agresivni, bolj zdravi in skoraj niso poznali civilizacijskih bolezni. Gosta sta br. Miha Sekolovnik in s. Marija Irena Stele.
Tibetansko novo leto - Losar velja za enega najpomembnejših praznikov na Tibetu in tudi drugod po svetu kjer se nahajajo budistične skupnosti. V tokratni oddaji o pomenu praznika in budistični duhovnosti. Gosta: predsednik dobrodelnega društva Tibet Matjaž Trontelj in Štefan Miljevič.
Neveljaven email naslov