Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Še nekaj dni in zagoreli bodo kresovi v čast praznika dela. Ravno delo je najbolj pogost razlog za selitev v tujino mlajše generacije, v katero spada tudi prvi nocojšnji gost, fotograf Jaka Vinšek, ki živi in dela v New Yorku. Maja Horvat živi v Cardiffu v Veliki Britaniji, študira pa nevroznanost. Tja pa je ni pripeljala slednja, ampak ljubezen. Rok Fink ne sodi v to kategorijo, smo ga pa med nedavnim obiskom Slovenije povabili pred mikrofon in pogovor je stekel tudi o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada. Vse to in še več v oddaji Slovencem po svetu nocoj po 21:00 na Prvem.
Še nekaj dni in zagoreli bodo kresovi v čast praznika dela. Ravno delo je najbolj pogost razlog za selitev v tujino mlajše generacije, v katero spada tudi prvi nocojšnji gost, fotograf Jaka Vinšek, ki živi in dela v New Yorku. Maja Horvat živi v Cardiffu v Wellsu v Veliki Britaniji, študira pa nevroznanost. Tja pa je ni pripeljala slednja, ampak ljubezen. Rok Fink ne sodi v to kategorijo, smo ga pa med nedavnim obiskom Slovenije povabili pred mikrofon in pogovor je stekel tudi o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada.
Jaka Vinšek je svet skozi objektiv opazoval od nekdaj. Za to ga je navdušil oče, sam pa je vsemu temu dodal še tisto piko na i, zaradi katere ga je pot iz Slovenije ponesla v Veliko Jabolko. Fotografija je zanj torej veliko več kot zgolj trenutek, ujet v objektiv. Kaj torej fotografija pomeni njemu?
Spoznavali smo del Velike Britanije, kamor v naših oddajah bolj poredko zaidemo. Maja Horvat nas je odpeljala na Jugozahod, v Wales. V Cardiff jo je poklicala Mojca Delač.
Rok Fink je potomec slovenskih povojnih izseljencev v Argentino, čeprav rojen v Južni Ameriki, je močno povezan s Slovenijo. Zelo rad jo obišče, čeprav je prvič stopil na rodna tla svojih staršev šele v začetku devetdesetih let in takrat, pravi, se je takoj počutil, kot bi prišel domov. Sicer pa je njegovo življenje v Argentini tesno povezano z glasbo, v kateri se prepleta dvojnost obeh kultur, argentinske in slovenske. Lili Brunec je Roka Finka med nedavnim obiskom Slovenije povabila pred mikrofon in pogovor je stekel o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada.
Še kratka novica:
Na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa na naslovu www.slokongres.com lahko najdete vse potrebno za prijavo na 21. Tabor slovenskih otrok po svetu. Ta bo letos potekal v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka pri Kobaridu, namenjen pa je mladim rojakom od 10 do 15 leta starosti, ki živijo izven naših meja. Prijave zbirajo do 20. maja letos.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Še nekaj dni in zagoreli bodo kresovi v čast praznika dela. Ravno delo je najbolj pogost razlog za selitev v tujino mlajše generacije, v katero spada tudi prvi nocojšnji gost, fotograf Jaka Vinšek, ki živi in dela v New Yorku. Maja Horvat živi v Cardiffu v Veliki Britaniji, študira pa nevroznanost. Tja pa je ni pripeljala slednja, ampak ljubezen. Rok Fink ne sodi v to kategorijo, smo ga pa med nedavnim obiskom Slovenije povabili pred mikrofon in pogovor je stekel tudi o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada. Vse to in še več v oddaji Slovencem po svetu nocoj po 21:00 na Prvem.
Še nekaj dni in zagoreli bodo kresovi v čast praznika dela. Ravno delo je najbolj pogost razlog za selitev v tujino mlajše generacije, v katero spada tudi prvi nocojšnji gost, fotograf Jaka Vinšek, ki živi in dela v New Yorku. Maja Horvat živi v Cardiffu v Wellsu v Veliki Britaniji, študira pa nevroznanost. Tja pa je ni pripeljala slednja, ampak ljubezen. Rok Fink ne sodi v to kategorijo, smo ga pa med nedavnim obiskom Slovenije povabili pred mikrofon in pogovor je stekel tudi o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada.
Jaka Vinšek je svet skozi objektiv opazoval od nekdaj. Za to ga je navdušil oče, sam pa je vsemu temu dodal še tisto piko na i, zaradi katere ga je pot iz Slovenije ponesla v Veliko Jabolko. Fotografija je zanj torej veliko več kot zgolj trenutek, ujet v objektiv. Kaj torej fotografija pomeni njemu?
Spoznavali smo del Velike Britanije, kamor v naših oddajah bolj poredko zaidemo. Maja Horvat nas je odpeljala na Jugozahod, v Wales. V Cardiff jo je poklicala Mojca Delač.
Rok Fink je potomec slovenskih povojnih izseljencev v Argentino, čeprav rojen v Južni Ameriki, je močno povezan s Slovenijo. Zelo rad jo obišče, čeprav je prvič stopil na rodna tla svojih staršev šele v začetku devetdesetih let in takrat, pravi, se je takoj počutil, kot bi prišel domov. Sicer pa je njegovo življenje v Argentini tesno povezano z glasbo, v kateri se prepleta dvojnost obeh kultur, argentinske in slovenske. Lili Brunec je Roka Finka med nedavnim obiskom Slovenije povabila pred mikrofon in pogovor je stekel o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada.
Še kratka novica:
Na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa na naslovu www.slokongres.com lahko najdete vse potrebno za prijavo na 21. Tabor slovenskih otrok po svetu. Ta bo letos potekal v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka pri Kobaridu, namenjen pa je mladim rojakom od 10 do 15 leta starosti, ki živijo izven naših meja. Prijave zbirajo do 20. maja letos.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov