Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej smo spoznali dr. Aloisa Paulina, ki ga je pot v tujino odpeljala pred šestimi leti, in to od Beograda, Edinburga do Dunaja, kjer še vedno živi in dela. Znanstvenik in raziskovalec, ki je odraščal v Celovcu, se ukvarja z vprašanjem razvoja kiber-fizikalnih sistemov, s katerimi bi lahko aktivno nadzorovali svojo državo in predvsem tudi družbeno premoženje.
Danes se je z razstavo zaključila 26. Likovna kolonija Slovencev po svetu, kjer smo zbrali nekaj vtisov in govorili z Moniko Ivančič Fajfar, ki je kolonijo vodila tudi letos.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in iz Slovenije .
Milena Pinza, tajnica slovenskega društva Triglav iz Bitole se nam je oglasila pred nedeljskih nastopom njihovega zbora v Sloveniji. Spregovorila je o programu in pestremu nadaljevanju leta, ki se jim obeta. Tudi v znamenju okrogle obletnice.
Dr. Alois Paulin zase pravi, da je »član globalnega sloja akademskih izseljencev«. Odraščal je v Celovcu, študiral v matični domovini, nato pa spet odšel po svetu. Od Beograda prek Edinburga do Dunaja, kjer še vedno preživi največ časa. Tja ga je poklicala Mojca Delač in spregovorila sta predvsem o njegovem delu in raziskovanju. Najprej pa sta se preselila v leto 2011, ko je bil asistent na fakulteti v Novem mestu.
Na letošnji razpis za tradicionalno, že 26. likovno kolonijo v organizaciji Združenja Slovenska izseljenska matica in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal nismo mogli sprejeti. Likovna kolonija je potekala od 4. do 10. junija 2017 v Vodni hiši v Mostu na Soči, ki je idealen kraj za iskanje lepote in dramatike, za raziskovanje raznolikosti ter za poglabljanje vase. Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. To se velikokrat odraža tudi v njihovih pogledih na umetnost, je zapisala Monika Ivančič Fajfar, umetniški vodja in kustosinja razstave.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška tako prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in glasbene goste iz Slovenije. Pobudnica projekta Slovenska hiška, Dani Stražar, glasbenica, rojena že na Švedskem je v pogovoru z Lili Brunec predstavila Slovensko hiško in prvi organiziran dogodek v njenem okviru, najprej pa je pojasnila, da ustvarjalka tega projekta ni le ona.
Za konec pa smo se prek radijskih valov selili še v Makedonijo, natančneje v Bitolo. Tja je Mojca Delač poklicala tajnico slovenskega društva Triglav, gospo Mileno Pinza. Pevski zbor društva namreč v nedeljo gostuje v Sloveniji, v Moravčah, tudi sicer pa je pred članicami in člani pestro nadaljevanje leta. Ampak lepo po vrsti, najprej o njihovem nastopu, ki ga prinaša ta konec tedna.
Še nekaj kratkih novic:
Češka pošta se je poklonila spominu na slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in v sredo v njegov spomin izdala priložnostni znamki. Pobuda za to je v Plečnikovem letu prišla s slovenskega veleposlaništva v Pragi. Plečnik je na Češkem najbolj poznan kot stvaritelj cerkve Srca Jezusovega in po preureditvi Praškega gradu.
V soboto, 3. junija, je v Ljudskem gledališču „Toša Jovanović“ v Zrenjaninu že enajstič zapovrstjo potekala prireditev „Naša slovenska beseda“, literarno srečanje udeležencev dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture, ljubiteljev slovenske kulture ter posameznih slovenskih društev v Republiki Srbiji v organizaciji Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Letos so bile posebne gostje prireditve „Brinke“, ženska vokalna skupina iz Grosupljega. V teh dneh poteka v Zrenjaninu tudi mednarodni zborovski festival „Slobodan Bursać“, kjer se bodo predstavile tako Brinke kot tudi zbor Društva Slovencev „Planika“ .
Danes ob 18:30 se je v Frankfurtu v dvorani športnega kluba začela proslava ob 45. obletnici društva Sava z družabnim večerom in nastopom vokalne skupine JAZZVA, a-capella vokalne skupine, sestavljene iz mladih in dinamičnih umetnikov iz Slovenije. O 45. obletnici društva Sava bomo poročali v prihodnji oddaji.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v minulem tednu obiskal slovensko skupnost v Belgiji in na Nizozemskem. 6. junija 2017 je obiskal lektorat slovenskega jezika na Svobodni univerzi v Bruslju in se srečal z vodstvom univerze. Naslednjega dne, 7. junija, je minister obiskal slovensko promocijsko stojnico pred Evropskim parlamentom. Sledilo je srečanje s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. V kraju Mechelen se je minister srečal s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Naslednjega dne, 8. junija 2017, je minister obiskal rudarski muzej v Maasmechelnu, nato pa se je v Genku srečal s predstavniki slovenskih društev v Belgiji in s predstavniki pevskega zbora Slomšek. Sledil je obisk rezidence veleposlaništva RS v Haagu na Nizozemskem in sprejem za Slovence ob slovenskem dnevu državnosti.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Najprej smo spoznali dr. Aloisa Paulina, ki ga je pot v tujino odpeljala pred šestimi leti, in to od Beograda, Edinburga do Dunaja, kjer še vedno živi in dela. Znanstvenik in raziskovalec, ki je odraščal v Celovcu, se ukvarja z vprašanjem razvoja kiber-fizikalnih sistemov, s katerimi bi lahko aktivno nadzorovali svojo državo in predvsem tudi družbeno premoženje.
Danes se je z razstavo zaključila 26. Likovna kolonija Slovencev po svetu, kjer smo zbrali nekaj vtisov in govorili z Moniko Ivančič Fajfar, ki je kolonijo vodila tudi letos.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in iz Slovenije .
Milena Pinza, tajnica slovenskega društva Triglav iz Bitole se nam je oglasila pred nedeljskih nastopom njihovega zbora v Sloveniji. Spregovorila je o programu in pestremu nadaljevanju leta, ki se jim obeta. Tudi v znamenju okrogle obletnice.
Dr. Alois Paulin zase pravi, da je »član globalnega sloja akademskih izseljencev«. Odraščal je v Celovcu, študiral v matični domovini, nato pa spet odšel po svetu. Od Beograda prek Edinburga do Dunaja, kjer še vedno preživi največ časa. Tja ga je poklicala Mojca Delač in spregovorila sta predvsem o njegovem delu in raziskovanju. Najprej pa sta se preselila v leto 2011, ko je bil asistent na fakulteti v Novem mestu.
Na letošnji razpis za tradicionalno, že 26. likovno kolonijo v organizaciji Združenja Slovenska izseljenska matica in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal nismo mogli sprejeti. Likovna kolonija je potekala od 4. do 10. junija 2017 v Vodni hiši v Mostu na Soči, ki je idealen kraj za iskanje lepote in dramatike, za raziskovanje raznolikosti ter za poglabljanje vase. Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. To se velikokrat odraža tudi v njihovih pogledih na umetnost, je zapisala Monika Ivančič Fajfar, umetniški vodja in kustosinja razstave.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška tako prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in glasbene goste iz Slovenije. Pobudnica projekta Slovenska hiška, Dani Stražar, glasbenica, rojena že na Švedskem je v pogovoru z Lili Brunec predstavila Slovensko hiško in prvi organiziran dogodek v njenem okviru, najprej pa je pojasnila, da ustvarjalka tega projekta ni le ona.
Za konec pa smo se prek radijskih valov selili še v Makedonijo, natančneje v Bitolo. Tja je Mojca Delač poklicala tajnico slovenskega društva Triglav, gospo Mileno Pinza. Pevski zbor društva namreč v nedeljo gostuje v Sloveniji, v Moravčah, tudi sicer pa je pred članicami in člani pestro nadaljevanje leta. Ampak lepo po vrsti, najprej o njihovem nastopu, ki ga prinaša ta konec tedna.
Še nekaj kratkih novic:
Češka pošta se je poklonila spominu na slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in v sredo v njegov spomin izdala priložnostni znamki. Pobuda za to je v Plečnikovem letu prišla s slovenskega veleposlaništva v Pragi. Plečnik je na Češkem najbolj poznan kot stvaritelj cerkve Srca Jezusovega in po preureditvi Praškega gradu.
V soboto, 3. junija, je v Ljudskem gledališču „Toša Jovanović“ v Zrenjaninu že enajstič zapovrstjo potekala prireditev „Naša slovenska beseda“, literarno srečanje udeležencev dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture, ljubiteljev slovenske kulture ter posameznih slovenskih društev v Republiki Srbiji v organizaciji Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Letos so bile posebne gostje prireditve „Brinke“, ženska vokalna skupina iz Grosupljega. V teh dneh poteka v Zrenjaninu tudi mednarodni zborovski festival „Slobodan Bursać“, kjer se bodo predstavile tako Brinke kot tudi zbor Društva Slovencev „Planika“ .
Danes ob 18:30 se je v Frankfurtu v dvorani športnega kluba začela proslava ob 45. obletnici društva Sava z družabnim večerom in nastopom vokalne skupine JAZZVA, a-capella vokalne skupine, sestavljene iz mladih in dinamičnih umetnikov iz Slovenije. O 45. obletnici društva Sava bomo poročali v prihodnji oddaji.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v minulem tednu obiskal slovensko skupnost v Belgiji in na Nizozemskem. 6. junija 2017 je obiskal lektorat slovenskega jezika na Svobodni univerzi v Bruslju in se srečal z vodstvom univerze. Naslednjega dne, 7. junija, je minister obiskal slovensko promocijsko stojnico pred Evropskim parlamentom. Sledilo je srečanje s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. V kraju Mechelen se je minister srečal s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Naslednjega dne, 8. junija 2017, je minister obiskal rudarski muzej v Maasmechelnu, nato pa se je v Genku srečal s predstavniki slovenskih društev v Belgiji in s predstavniki pevskega zbora Slomšek. Sledil je obisk rezidence veleposlaništva RS v Haagu na Nizozemskem in sprejem za Slovence ob slovenskem dnevu državnosti.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov