Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaterim je lahko domovina tudi svet, dom pa zgolj prostor, v katerem trenutno živijo. Jezikovne pregrade so vedno manjše, enako velja za razdalje – tako za tiste med ljudmi kot tudi tiste med državami. Zato naj meje, o katerih v zadnjem mesecu toliko govorimo, obstajajo bolj na papirju kot pa med ljudmi. V današnji oddaji ste najprej srečali Mirando Rumino, ki zelo dobro ponazarja idejo državljanke sveta, čeprav trenutno živi v Londonu. Za njo nam je Atilla Kovač z Inštituta za narodnostna vprašanja povedal več o preseljevanju Slovencev iz Dobrovnika čez ocean, oddajo pa smo zaključili s pogovorom z asistentom in doktorskim kandidatom na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu, Janom Lukšičem.
Slikarka, vizualna umetnica, ambasadorka miru in še marsikaj Miranda Rumina je doma povsod, kjer se počuti dobro. Dobro se počuti tam, kamor jo pripelje usoda. A nikakor ne pusti, da bi jo ta vodila kamorkoli. Zato ne preseneča, da ne pripada nobeni državi, je naša sogovornica dala jasno vedeti že kar na začetku pogovora.
Za nekaj minut se selimo v Prekmurje. Spoznali bomo zgodbo dvojezičnega naselja Dobrovnik, iz katerega se je skozi zgodovino po svetu izselilo veliko krajanov in krajank, zato izseljenskih zgodb tam ne manjka. Raziskuje jih dr. Attila Kovač z Inštituta za narodnostna vprašanja, Enota v Lendavi, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač . V 20. Stoletju je izseljevanje iz Dobrovnika potekalo v treh delih. Prvi je trajal do začetka prve svetovne vojne, med njim so se iz Dobrovnika največ izseljevali v Severno Ameriko, prvenstveno v ZDA.
Številni slovenski znanstveniki po svetu nizajo opazne uspehe na različnih področjih in tudi Jan Lukšič sodi med njih. Je asistent in doktorski kandidat na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu , njegov doktorski študij ekonomije pa zajema analizo davčnih politik in politik različnih transferjev na državni in na primerjalni – meddržavni ravni. Jana Lukšiča je med nedavnim strokovnim obiskom domovine pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta se ozrla k začetkom njegove izobraževalne poti v tujini.
Še nekaj kratkih novic:
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o razrešitvi dosedanje in imenovanju nove državne sekretarke na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od 14. julija 2017 to funkcijo opravlja dr. Aleksandra Pivec.
V nedeljo, 23. Julija se začenja poletna šola Slovenščina malo drugače v organizaciji Slovenske izseljenske matice. Tabor bomo obiskali tudi mi, reportaži od tam boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Nekaterim je lahko domovina tudi svet, dom pa zgolj prostor, v katerem trenutno živijo. Jezikovne pregrade so vedno manjše, enako velja za razdalje – tako za tiste med ljudmi kot tudi tiste med državami. Zato naj meje, o katerih v zadnjem mesecu toliko govorimo, obstajajo bolj na papirju kot pa med ljudmi. V današnji oddaji ste najprej srečali Mirando Rumino, ki zelo dobro ponazarja idejo državljanke sveta, čeprav trenutno živi v Londonu. Za njo nam je Atilla Kovač z Inštituta za narodnostna vprašanja povedal več o preseljevanju Slovencev iz Dobrovnika čez ocean, oddajo pa smo zaključili s pogovorom z asistentom in doktorskim kandidatom na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu, Janom Lukšičem.
Slikarka, vizualna umetnica, ambasadorka miru in še marsikaj Miranda Rumina je doma povsod, kjer se počuti dobro. Dobro se počuti tam, kamor jo pripelje usoda. A nikakor ne pusti, da bi jo ta vodila kamorkoli. Zato ne preseneča, da ne pripada nobeni državi, je naša sogovornica dala jasno vedeti že kar na začetku pogovora.
Za nekaj minut se selimo v Prekmurje. Spoznali bomo zgodbo dvojezičnega naselja Dobrovnik, iz katerega se je skozi zgodovino po svetu izselilo veliko krajanov in krajank, zato izseljenskih zgodb tam ne manjka. Raziskuje jih dr. Attila Kovač z Inštituta za narodnostna vprašanja, Enota v Lendavi, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač . V 20. Stoletju je izseljevanje iz Dobrovnika potekalo v treh delih. Prvi je trajal do začetka prve svetovne vojne, med njim so se iz Dobrovnika največ izseljevali v Severno Ameriko, prvenstveno v ZDA.
Številni slovenski znanstveniki po svetu nizajo opazne uspehe na različnih področjih in tudi Jan Lukšič sodi med njih. Je asistent in doktorski kandidat na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu , njegov doktorski študij ekonomije pa zajema analizo davčnih politik in politik različnih transferjev na državni in na primerjalni – meddržavni ravni. Jana Lukšiča je med nedavnim strokovnim obiskom domovine pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta se ozrla k začetkom njegove izobraževalne poti v tujini.
Še nekaj kratkih novic:
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o razrešitvi dosedanje in imenovanju nove državne sekretarke na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od 14. julija 2017 to funkcijo opravlja dr. Aleksandra Pivec.
V nedeljo, 23. Julija se začenja poletna šola Slovenščina malo drugače v organizaciji Slovenske izseljenske matice. Tabor bomo obiskali tudi mi, reportaži od tam boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov