Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika.
Oddajo smo začeli blizu Sarajeva, kjer prebiva Andrej Brezigar, upokojeni strojnik in inovator. Njegova življenjska pot je nadvse zanimiva, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je prišlo do tega, da je odšel iz Slovenije.
Kot smo v naši oddaji že poročali, je v začetku novembra izšla prva priložnostna znamka nove serije Slovenci po svetu, ki je posvečena Slovencem v Argentini. Med predlogi, ki so jih zbrali, je bila tudi upodobitev dveh kulinaričnih značilnosti Slovenije in Argentine – potice in čaja mate. Avtorja tega predloga, po katerem so pripravili končni motiv, je Mojca Delač naključno srečala tudi na jubilejni radijski oddaji Slovencev iz Argentine – Okence v Slovenijo. Daniel Lopez Bončina je predstavnik tretje generacije Slovencev v Argentini in v Sloveniji živi že nekaj let.
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. Ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici njegove smrti pa se s Plečnikom lahko podrobneje spoznajo tudi v glavnem mestu Srbije. »Jože Plečnik, arhitekt: Ljubljana-Praga-Beograd« se imenuje prireditev, pri kateri sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine v Srbiji in s katerim želijo med drugim opozoriti tudi na to, da je imel Plečnik več načrtov za Srbijo in da ena od njegovih stvaritev stoji tudi v Beogradu. Iz srbske prestolnice je poročal Boštjan Anžin.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prosto dostopni spletni tečaj za vse , ki bi se radi samostojno naučili osnovnih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta s Centra za slovenščino Tjaša Alič je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila novi spletni tečaj, najprej pa se je ozrla k pobudi za tak tečaj na spletu.
Še nekaj kratkih novic:
V petek, 22. decembra 2017, bo v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 potekal 2. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga v okviru meseca znanosti organizirata Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek je namenjen predstavitvi najpomembnejših dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v tujini. V obliki tematskih panelov bodo tokrat predstavljena področja okolje, zgodovina in filozofija, računalništvo in umetna inteligenca, medicina, arhitektura in oblikovanje ter materiali in kemija. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci, ki svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost opravljajo v Sloveniji.
Danes ob 14:00 uri so v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naši rojaki iz Tuzle odprli razstavo regionalne likovne kolonije.
Arhivist in informatik mag. Sebastian Kočar je opravil zanimivo analizo zadnjega popisa prebivalstva v Avstraliji in osvežil podatke o nekaterih značilnostih slovenske skupnosti v tej državi. Glede na rezultate popisa prebivalstva Avstralije v letu 2016, izvedenega v avgustu 2016 ocenjuje, da v Avstraliji živi med 18.000 in 19.000 prebivalcev slovenskega porekla. Tistih, ki so pri vprašanju o njihovem poreklu kot prvi odgovor navedli “Slovenci” (primarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 10.000. Tistih, ki so pri istem vprašanju kot drugi odgovor navedli “Slovenci” (sekundarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 8.000. Poleg teh se je v Sloveniji rodilo še nekaj več kot 1.000 oseb, živečih v Avstraliji, ki pa se ne identificirajo kot Slovenci.
867 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika.
Oddajo smo začeli blizu Sarajeva, kjer prebiva Andrej Brezigar, upokojeni strojnik in inovator. Njegova življenjska pot je nadvse zanimiva, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je prišlo do tega, da je odšel iz Slovenije.
Kot smo v naši oddaji že poročali, je v začetku novembra izšla prva priložnostna znamka nove serije Slovenci po svetu, ki je posvečena Slovencem v Argentini. Med predlogi, ki so jih zbrali, je bila tudi upodobitev dveh kulinaričnih značilnosti Slovenije in Argentine – potice in čaja mate. Avtorja tega predloga, po katerem so pripravili končni motiv, je Mojca Delač naključno srečala tudi na jubilejni radijski oddaji Slovencev iz Argentine – Okence v Slovenijo. Daniel Lopez Bončina je predstavnik tretje generacije Slovencev v Argentini in v Sloveniji živi že nekaj let.
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. Ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici njegove smrti pa se s Plečnikom lahko podrobneje spoznajo tudi v glavnem mestu Srbije. »Jože Plečnik, arhitekt: Ljubljana-Praga-Beograd« se imenuje prireditev, pri kateri sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine v Srbiji in s katerim želijo med drugim opozoriti tudi na to, da je imel Plečnik več načrtov za Srbijo in da ena od njegovih stvaritev stoji tudi v Beogradu. Iz srbske prestolnice je poročal Boštjan Anžin.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prosto dostopni spletni tečaj za vse , ki bi se radi samostojno naučili osnovnih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta s Centra za slovenščino Tjaša Alič je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila novi spletni tečaj, najprej pa se je ozrla k pobudi za tak tečaj na spletu.
Še nekaj kratkih novic:
V petek, 22. decembra 2017, bo v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 potekal 2. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga v okviru meseca znanosti organizirata Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek je namenjen predstavitvi najpomembnejših dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v tujini. V obliki tematskih panelov bodo tokrat predstavljena področja okolje, zgodovina in filozofija, računalništvo in umetna inteligenca, medicina, arhitektura in oblikovanje ter materiali in kemija. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci, ki svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost opravljajo v Sloveniji.
Danes ob 14:00 uri so v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naši rojaki iz Tuzle odprli razstavo regionalne likovne kolonije.
Arhivist in informatik mag. Sebastian Kočar je opravil zanimivo analizo zadnjega popisa prebivalstva v Avstraliji in osvežil podatke o nekaterih značilnostih slovenske skupnosti v tej državi. Glede na rezultate popisa prebivalstva Avstralije v letu 2016, izvedenega v avgustu 2016 ocenjuje, da v Avstraliji živi med 18.000 in 19.000 prebivalcev slovenskega porekla. Tistih, ki so pri vprašanju o njihovem poreklu kot prvi odgovor navedli “Slovenci” (primarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 10.000. Tistih, ki so pri istem vprašanju kot drugi odgovor navedli “Slovenci” (sekundarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 8.000. Poleg teh se je v Sloveniji rodilo še nekaj več kot 1.000 oseb, živečih v Avstraliji, ki pa se ne identificirajo kot Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Neveljaven email naslov