Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo zavili k slovenskim rojakom v Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Srbijo, ustavili pa smo se tudi na Dunaju
Najprej se podajamo v Nemčijo, kjer se je v organizaciji slovenskega društva Triglav v Stuttgartu začel tradicionalni 22. Posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, pevskih zborov in folklornih skupin iz vse Nemčije, na posvetu pa sodelujejo tudi predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Zbralo se je skoraj 70 udeležencev, srečanje pa je priložnost za izmenjavo mnenj in razprave o perečih vprašanjih, ki zanimajo slovenske zdomce v Nemčiji. Med drugim predavatelji zbrane seznanjajo s temami s področja rezidentstva, šolstva in izobraževanja, gospodarstva, arhivistike, pa tudi z aktualnostmi s konzularnega področja. Na Posvetu vzporedno s predavanji potekajo tudi delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem mladi Slovenci iz Nemčije in pridobivajo nova znanja v retoriki, dramatiki, zborovskem petju in slovenskem ljudskem plesu.
Zaznamovali smo tudi 20-letnico delovanja slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Jubilej Slovenci v Banjaluki praznujejo s slovesno prireditvijo, ki se je udeležuje tudi minister za Slovence po svetu Gorazd žmavc, ki opravlja tekoče posle. O zaznamovanju te pomembne obletnice društva Triglav iz Banjaluke in o življenju Slovencev na tem območju je nekaj več povedala dolgoletna predsednica slovenskega društva Triglav Marija Grbić.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi približno 5000 slovenskih rojakov, ki se združujejo v 15 slovenskih društvih. Tam poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, za učenje slovenskega jezika pa je zanimanje vsako leto večje. V okviru slovenske šole pripravljajo tudi veliko projektov, pridružili so se tudi slovenski Noči knjige s projektom beremo s Slovenijo za otroke, učence dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Druženje je tridnevno, poteka pa ta konec tedna v Rumi, nam je povedala učiteljica slovenskega jezika in kulture v Srbiji Rut Zlobec.
Pogovarjali smo se tudi s predsednikom slovenskega društva Emona iz Rume Zoranom Jovičićem, ki je tudi član nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, v Rumi pa poučuje tudi slovenščino. Tam živi skoraj tristo Slovencev in njihovih potomcev, ki pripadajo že tretji, četrti generaciji slovenskih rojakov. Na to območje v Vojvodini so namreč Slovenci začeli prihajati že ob koncu 19. stoletja predvsem kot rudarji. Zoran Jovičić je predstavil bogato dejavnost slovenskega društva v Rumi, ki bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja in aktualno dogajanje v slovenski skupnosti v tem vojvodinskem mestu.
Pozornost smo namenili tudi slovenskemu vrtcu, ki bo jeseni začel delovati na Dunaju. Gre za prvi slovenski dvojezični vrtec, ki sodi v projekt Iniciative za slovenski vrtec – ta deluje kot društvo. Vodi jo Natalija Svetina, ki je v začetku tega tedna pripravila tudi informativni dan za vse zainteresirane starše.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo zavili k slovenskim rojakom v Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Srbijo, ustavili pa smo se tudi na Dunaju
Najprej se podajamo v Nemčijo, kjer se je v organizaciji slovenskega društva Triglav v Stuttgartu začel tradicionalni 22. Posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, pevskih zborov in folklornih skupin iz vse Nemčije, na posvetu pa sodelujejo tudi predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Zbralo se je skoraj 70 udeležencev, srečanje pa je priložnost za izmenjavo mnenj in razprave o perečih vprašanjih, ki zanimajo slovenske zdomce v Nemčiji. Med drugim predavatelji zbrane seznanjajo s temami s področja rezidentstva, šolstva in izobraževanja, gospodarstva, arhivistike, pa tudi z aktualnostmi s konzularnega področja. Na Posvetu vzporedno s predavanji potekajo tudi delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem mladi Slovenci iz Nemčije in pridobivajo nova znanja v retoriki, dramatiki, zborovskem petju in slovenskem ljudskem plesu.
Zaznamovali smo tudi 20-letnico delovanja slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Jubilej Slovenci v Banjaluki praznujejo s slovesno prireditvijo, ki se je udeležuje tudi minister za Slovence po svetu Gorazd žmavc, ki opravlja tekoče posle. O zaznamovanju te pomembne obletnice društva Triglav iz Banjaluke in o življenju Slovencev na tem območju je nekaj več povedala dolgoletna predsednica slovenskega društva Triglav Marija Grbić.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi približno 5000 slovenskih rojakov, ki se združujejo v 15 slovenskih društvih. Tam poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, za učenje slovenskega jezika pa je zanimanje vsako leto večje. V okviru slovenske šole pripravljajo tudi veliko projektov, pridružili so se tudi slovenski Noči knjige s projektom beremo s Slovenijo za otroke, učence dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Druženje je tridnevno, poteka pa ta konec tedna v Rumi, nam je povedala učiteljica slovenskega jezika in kulture v Srbiji Rut Zlobec.
Pogovarjali smo se tudi s predsednikom slovenskega društva Emona iz Rume Zoranom Jovičićem, ki je tudi član nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, v Rumi pa poučuje tudi slovenščino. Tam živi skoraj tristo Slovencev in njihovih potomcev, ki pripadajo že tretji, četrti generaciji slovenskih rojakov. Na to območje v Vojvodini so namreč Slovenci začeli prihajati že ob koncu 19. stoletja predvsem kot rudarji. Zoran Jovičić je predstavil bogato dejavnost slovenskega društva v Rumi, ki bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja in aktualno dogajanje v slovenski skupnosti v tem vojvodinskem mestu.
Pozornost smo namenili tudi slovenskemu vrtcu, ki bo jeseni začel delovati na Dunaju. Gre za prvi slovenski dvojezični vrtec, ki sodi v projekt Iniciative za slovenski vrtec – ta deluje kot društvo. Vodi jo Natalija Svetina, ki je v začetku tega tedna pripravila tudi informativni dan za vse zainteresirane starše.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov