Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Niti številni zapleti niso vzeli volje zdravniku Rudiju Potočniku in njegovi družini
1. maj oziroma praznik dela je za nami. Kresovi so dogoreli, vrednote, na katere praznik opozarja, pa bi morale veljati vse leto. Žal v veliko primerih ni tako in ljudje tudi pri nas še zmerom niso pošteno in enakovredno plačani za enako delo. Tudi to je izziv, ki bi moral zanimati predvsem politike, ki se bodo čez en mesec potegovali za naše glasove.
Težave sta imela tudi zdravnik Rudi Potočnik, rojen v Buenos Airesu in njegova žena, ko sta se preselila v Slovenijo. A tudi številni zapleti zaradi nostrifikacije njunih zdravniških licenc jima niso vzeli volje in še vedno se tukaj počutita doma. Doma po vsem svetu, predvsem pa v Italiji in Španiji, je tudi Klavdija Zavratnik, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Slovenščino se lahko učijo tudi Slovenci v Kijevu, za kar je zaslužna Petra Seitel, s katero se je pogovarjala Lili Brunec.
Rudi Potočnik se je rodil slovenskim staršem v Buenos Airesu. Njegova žena je španskega porekla, po poklicu sta oba zdravnika. Njihova zgodba o vrnitvi domov se začenja skupaj z odločitvijo, da se bosta z obema otrokoma preselila v Slovenijo.
Zdaj pa zavijamo na iberski polotok. Klavdija Zavrátnik je Slovenka po svetu že skoraj četrt stoletja. Mojca Delač jo je poklicala v mesto Aranjuez blizu Madrida in skupaj ste se sprehodila po zgodi vtisov življenja v tujini. Sogovornica je nekaj let živela v Italiji, nedaleč stran od slovenske meje, zdaj pa je njen dom že vrsto let Španija.
Tudi v Ukrajini v tem šolskem letu poteka slovenski dopolnilni pouk, ki ga vodi učiteljica Petra Seitel, sicer slovenska lektorica v Kijevu. Čeprav v Kijevu Slovencev ni prav veliko, pa so učenci v slovenski dopolnilni šoli zelo zavzeti in z veseljem obiskujejo pouk, je v pogovoru z Lili Brunec med drugim povedala učiteljica Petra Seitel.
Še nekaj kratkih novic:
V Uradnem listu Republike Slovenije je objavljen Odlok o razpustitvi Državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in v tujini bo potekalo v nedeljo, 3. 6. 2018. Volivce obveščamo, da bodo v nedeljo, 3. 6. 2018 od 9.00 do 17.00 ure po lokalnem času, volišča odprta na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije. Seznam objavljamo tudi na naši spletni strani.
GK v Celovcu, GK v Clevelandu, GK v Münchnu, GK v Trstu, GK v Torontu, VP na Dunaju, VP v Atenah, VP v Beogradu, VP v Berlinu, VP v Bernu, VP v Bratislavi, VP v Bruslju, VP v Budimpešti, VP v Buenos Airesu, VP v Canberri, VP v Haagu, VP v Kijevu, VP v Kopenhagnu, VP v Londonu, VP v Madridu, VP v Moskvi, VP v Ottawi, VP v Parizu, VP v Podgorici, VP v Pragi, VP v Sarajevu, VP v Skopju, VP v Varšavi, VP v Washingtonu, VP v Zagrebu in VP pri Svetem sedežu.
10. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in iz Slovenije bo potekala 24. in 25. maja v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik RS Borut Pahor, več informacij pa najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V letu 2018 združenje SIM v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organizirali ustvarjalno poletno šolo za mlade od 10 do 15 leta starosti z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 15. 7. in 21. 7. 2018 v Murski Soboti. Več informacij prav tako najdete na spletni strani SIM, prijave pa zbirajo do 15. maja.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Niti številni zapleti niso vzeli volje zdravniku Rudiju Potočniku in njegovi družini
1. maj oziroma praznik dela je za nami. Kresovi so dogoreli, vrednote, na katere praznik opozarja, pa bi morale veljati vse leto. Žal v veliko primerih ni tako in ljudje tudi pri nas še zmerom niso pošteno in enakovredno plačani za enako delo. Tudi to je izziv, ki bi moral zanimati predvsem politike, ki se bodo čez en mesec potegovali za naše glasove.
Težave sta imela tudi zdravnik Rudi Potočnik, rojen v Buenos Airesu in njegova žena, ko sta se preselila v Slovenijo. A tudi številni zapleti zaradi nostrifikacije njunih zdravniških licenc jima niso vzeli volje in še vedno se tukaj počutita doma. Doma po vsem svetu, predvsem pa v Italiji in Španiji, je tudi Klavdija Zavratnik, s katero se je pogovarjala Mojca Delač. Slovenščino se lahko učijo tudi Slovenci v Kijevu, za kar je zaslužna Petra Seitel, s katero se je pogovarjala Lili Brunec.
Rudi Potočnik se je rodil slovenskim staršem v Buenos Airesu. Njegova žena je španskega porekla, po poklicu sta oba zdravnika. Njihova zgodba o vrnitvi domov se začenja skupaj z odločitvijo, da se bosta z obema otrokoma preselila v Slovenijo.
Zdaj pa zavijamo na iberski polotok. Klavdija Zavrátnik je Slovenka po svetu že skoraj četrt stoletja. Mojca Delač jo je poklicala v mesto Aranjuez blizu Madrida in skupaj ste se sprehodila po zgodi vtisov življenja v tujini. Sogovornica je nekaj let živela v Italiji, nedaleč stran od slovenske meje, zdaj pa je njen dom že vrsto let Španija.
Tudi v Ukrajini v tem šolskem letu poteka slovenski dopolnilni pouk, ki ga vodi učiteljica Petra Seitel, sicer slovenska lektorica v Kijevu. Čeprav v Kijevu Slovencev ni prav veliko, pa so učenci v slovenski dopolnilni šoli zelo zavzeti in z veseljem obiskujejo pouk, je v pogovoru z Lili Brunec med drugim povedala učiteljica Petra Seitel.
Še nekaj kratkih novic:
V Uradnem listu Republike Slovenije je objavljen Odlok o razpustitvi Državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in v tujini bo potekalo v nedeljo, 3. 6. 2018. Volivce obveščamo, da bodo v nedeljo, 3. 6. 2018 od 9.00 do 17.00 ure po lokalnem času, volišča odprta na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije. Seznam objavljamo tudi na naši spletni strani.
GK v Celovcu, GK v Clevelandu, GK v Münchnu, GK v Trstu, GK v Torontu, VP na Dunaju, VP v Atenah, VP v Beogradu, VP v Berlinu, VP v Bernu, VP v Bratislavi, VP v Bruslju, VP v Budimpešti, VP v Buenos Airesu, VP v Canberri, VP v Haagu, VP v Kijevu, VP v Kopenhagnu, VP v Londonu, VP v Madridu, VP v Moskvi, VP v Ottawi, VP v Parizu, VP v Podgorici, VP v Pragi, VP v Sarajevu, VP v Skopju, VP v Varšavi, VP v Washingtonu, VP v Zagrebu in VP pri Svetem sedežu.
10. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in iz Slovenije bo potekala 24. in 25. maja v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik RS Borut Pahor, več informacij pa najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V letu 2018 združenje SIM v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organizirali ustvarjalno poletno šolo za mlade od 10 do 15 leta starosti z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 15. 7. in 21. 7. 2018 v Murski Soboti. Več informacij prav tako najdete na spletni strani SIM, prijave pa zbirajo do 15. maja.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov