Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
16 učiteljic iz Argentine, Egipta in Avstralije je nadgradilo svoje znanje Slovenščine
Od 23. januarja do danes je v Šempetru pri Gorici in v Ljubljani potekal seminar za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Kaj se je dogajalo, izveste po prvi skladbi, ki jo je tudi tokrat za vas izbral glasbeni urednik Jane Weber. Slovenci v Stuttgartu so dobili nove prostore. Nekdanja predsednica Koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji, Gabriela Žagar Ferreira, nam je poleg tega predstavila tudi projekt srečevanja otrok Slovencev v Nemčiji. Ob koncu oddaje pa še pogovor dveh Mojc – Mojca Delač je v Berlin poklicala Mojco Dorio Milek, ki tam poučuje umetnost.
Danes se je z novinarsko konferenco zaključil seminar za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar sta organizirala in financirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo. Seminarja se je letos udeležilo 16 učiteljic iz Argentine, Avstralije in Egipta. O seminarju smo se ob zaključku pogovarjali s Suzano Martinez, sekretarko Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Evo Jurman, višjo svetovalko na Zavodu RS za šolstvo.
Slovenci v Stuttgartu so dobili nove prostore. Nekdanja predsednica Koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji, Gabriela Žagar Ferreira, nam je predstavila poleg tega predstavila tudi projekt srečevanja otrok Slovencev v Nemčiji.
V Berlinu živi tudi Slovenka Mojca Doria Milek s svojo družino. Umetnost je pomemben del njenega življenja in to velja tudi v nemški prestolnici. Kot je povedala v pogovoru z Mojco Delač je potrebovala kar nekaj časa, da je mesto sprejela. Zdaj so se tam začele šolske počitnice, ki jih bodo kmalu izkoristili za obisk Slovenije.
Še nekaj kratkih novic:
Na slovenskem veleposlaništvu v Pragi organizirajo 5. februarja 4. mali knjižni sejem. Po simbolični ceni bodo na voljo slovenske in češke knjige. Celotni izkupiček gre v korist potreb dopolnilnega pouka Slovenskega jezika v Pragi. Ob 17. uri bodo nastopili učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche. Kot donacijo sprejemajo tudi nove ali dobro ohranjene knjige.
Sestanek Koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji bo potekal 9. februarja. Sestanek bodo izpeljali na dan prireditve ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika Franceta Prešerna, v prostorih društva Lastovka iz Ingolstadta. Po končanem sestanku se bodo skupaj udeležili prireditve ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki jo prireja društvo Lastovka.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Slatine in Banjaluke so se odzvali na literarno-ustvarjalni natečaj, ki ga je založba Miš razpisala v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Natečaj, katerega tema je bila letos poezija, je bil za učence slovenščine motivacija za poglobljeno branje del slovenskih pesnikov, za risanje, slikanje in pisanje. Na natečaj je prispelo 145 prispevkov, od tega 30 likovnih izdelkov in 115 literarnih izdelkov. Dela so prišla iz 21 šol. Nagrade so podelili 29. januarja, na slovesnem odprtju mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
16 učiteljic iz Argentine, Egipta in Avstralije je nadgradilo svoje znanje Slovenščine
Od 23. januarja do danes je v Šempetru pri Gorici in v Ljubljani potekal seminar za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Kaj se je dogajalo, izveste po prvi skladbi, ki jo je tudi tokrat za vas izbral glasbeni urednik Jane Weber. Slovenci v Stuttgartu so dobili nove prostore. Nekdanja predsednica Koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji, Gabriela Žagar Ferreira, nam je poleg tega predstavila tudi projekt srečevanja otrok Slovencev v Nemčiji. Ob koncu oddaje pa še pogovor dveh Mojc – Mojca Delač je v Berlin poklicala Mojco Dorio Milek, ki tam poučuje umetnost.
Danes se je z novinarsko konferenco zaključil seminar za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar sta organizirala in financirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo. Seminarja se je letos udeležilo 16 učiteljic iz Argentine, Avstralije in Egipta. O seminarju smo se ob zaključku pogovarjali s Suzano Martinez, sekretarko Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Evo Jurman, višjo svetovalko na Zavodu RS za šolstvo.
Slovenci v Stuttgartu so dobili nove prostore. Nekdanja predsednica Koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji, Gabriela Žagar Ferreira, nam je predstavila poleg tega predstavila tudi projekt srečevanja otrok Slovencev v Nemčiji.
V Berlinu živi tudi Slovenka Mojca Doria Milek s svojo družino. Umetnost je pomemben del njenega življenja in to velja tudi v nemški prestolnici. Kot je povedala v pogovoru z Mojco Delač je potrebovala kar nekaj časa, da je mesto sprejela. Zdaj so se tam začele šolske počitnice, ki jih bodo kmalu izkoristili za obisk Slovenije.
Še nekaj kratkih novic:
Na slovenskem veleposlaništvu v Pragi organizirajo 5. februarja 4. mali knjižni sejem. Po simbolični ceni bodo na voljo slovenske in češke knjige. Celotni izkupiček gre v korist potreb dopolnilnega pouka Slovenskega jezika v Pragi. Ob 17. uri bodo nastopili učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche. Kot donacijo sprejemajo tudi nove ali dobro ohranjene knjige.
Sestanek Koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji bo potekal 9. februarja. Sestanek bodo izpeljali na dan prireditve ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika Franceta Prešerna, v prostorih društva Lastovka iz Ingolstadta. Po končanem sestanku se bodo skupaj udeležili prireditve ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki jo prireja društvo Lastovka.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Slatine in Banjaluke so se odzvali na literarno-ustvarjalni natečaj, ki ga je založba Miš razpisala v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Natečaj, katerega tema je bila letos poezija, je bil za učence slovenščine motivacija za poglobljeno branje del slovenskih pesnikov, za risanje, slikanje in pisanje. Na natečaj je prispelo 145 prispevkov, od tega 30 likovnih izdelkov in 115 literarnih izdelkov. Dela so prišla iz 21 šol. Nagrade so podelili 29. januarja, na slovesnem odprtju mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov