Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

20.09.2019

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Ajda Stina Turek, dobitnica nagrade za najbolj perspektivno mlado pevko na Slovenski popevki 2019

Slovenska popevka ima novo zmagovalko, mi pa imamo sogovornico, ki je na Slovenski popevki nastopila in prejela nagrado za najbolj perspektivno mlado izvajalko. Ajda Stina Turek je začela današnjo oddajo s svojo tekmovalno skladbo, sledil je pogovor z njo o njeni glasbeni poti in vsem, kar ji je prinesla do zdaj. Za njo ste lahko prisluhnili pogovoru z Drago Geld, slovensko Avstralko, ki tam spodaj živi že 51 let. Renata Pirić iz Kaknja pa je ena izmed tistih Slovenk po svetu, ki veliko prostega časa posveča ohranjanju slovenskega jezika in kulture v tujini.

Ajda Stina Turek je letos nastopila na Slovenski popevki. V ta namen se je vrnila iz New Yorka, kjer živi in študira. Svojo glasbeno izobrazbo je štiri leta nadgrajevala na Berklee College of Music v Bostonu, kjer je diplomirala z najvišjo oceno Summa Cum Laude. Svoj prvi avtorski album je posnela v angleščini. Po študiju ni zapustila ZDA, saj se je preselila v New York. Vendar se njena pot ni začela tako sanjsko.

Draga Geld že 51 let živi v avstralskem Melbournu. V tem času se je nabralo za ure in ure zgodb, saj je aktivna na različnih področjih, vseskozi tudi v slovenski skupnosti. Mojca Delač jo je srečala med poletjem, ko je prišla v rodno domovino in obiskala tudi prireditev Dobrodošli doma. Seveda je beseda nanesla na desetletja izkušenj na peti celini in na vračanja domov, na sončno stran Alp.

Slovensko združenje meščanov Jožef Špringer druži Slovence in njihove potomce v Kaknju že več kot četrt stoletja. Ustanovljeno je bilo leta 1992 in je eno najstarejših slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, šteje pa nekaj več kot dvesto članov. V Kakanj so sicer Slovenci v preteklosti prihajali v različnih obdobjih, tja so se prvi izselili že v času Avstroogrske. Nekateri so bežali pred vojno, veliko pa se je tja izselilo rudarskih  inženirjev, tehnikov in delavcev v rudniku. S seboj so prinesli slovensko kulturo, jezik in običaje. Potomka slovenskih rudarskih delavcev je tudi Renata Pirič,  po poklicu učiteljica, ki je rojena v Bosni in Hercegovini in nadvse aktivna tudi v Slovenskem društvu. Nadvse rada obišče Slovenijo in med nedavnim obiskom domovine svojih prednikov jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec, beseda pa je najprej stekla prav o njenih slovenskih koreninah.

Še nekaj kratkih novic:

Zunanji minister Miro Cerar je na seji Državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja zagotovil, da Slovenija izvaja prav vse, da bi iz Venezuele čim prej pripeljala 55 oseb slovenskega porekla, ki so zaprosile za repatriacijo. Trenutno je, tako Cerar, v pripravi delovni načrt repatriacije. Delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ima 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, kar pomeni za izvedbo delovnega načrta, po katerem jo bodo izvajali. Finančna sredstva naj bi bila zagotovljena. Po podatkih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Venezueli živi med 500 in 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa ima 335 izmed njih tudi slovensko državljanstvo.

Izmed preko 2000 pisateljev špansko govoreče Amerike je bila Alejandra Laurencich, argentinska pisateljica s slovenskimi koreninami, nagrajena z nagrado za kratko prozo, ki jo vsako leto podeli UNED – španska Nacionalna univerza za učenje na daljavo (Universidad Nacional de Educación a Distancia). Žirija je odločitev sporočila na letošnjem madridskem knjižnem sejmu. Zgodba z naslovom “Merecido” (Zaslužen) bo vključena s sedmimi drugimi v knjigo, ki bo predstavljena na istem sejmu junija prihodnje leto. V tem mesecu bodo v avditoriju Jorge Luis Borges v Državni knjižnici predvajali dokumentarni film o njej. Predstavili bodo tudi knjigo “Diario de Eslovenia” (Slovenski dnevnik), ki jo je pisateljica napisala med turnejo po Sloveniji in zamejstvu.

Zvone Štrubelj, slovenski izseljenski duhovnik v Bruslju, je znova, že sedmič po vrsti, slovenske družine iz njegovih ‘župnij’ širom Beneluxa in iz Pariza povabil na jesenski družinski seminar v belgijski Leuven. Zbralo se je trinajst družin iz Bruslja, Luksemburga in Haaga – 25 staršev in 34 otrok. Bogat program za otroke v starosti od enega leta do najstniških let pa je oblikovalo šest zavzetih mladih animatorjev iz Bruslja, so zapisali udeleženci seminarja.

Na 16. festivalu kranjskih oziroma slovenskih klobas, ki je potekal na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu v ameriški zvezni državi Ohio, je mesarija Azman Quality Meats po izboru žirije in občinstva osvojila prvo mesto. Mesarija, ki jo vodi Bill Ažman, je proizvedla tudi klobaso, ki jo je na Mednarodno vesoljsko postajo decembra 2006 dobila ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu iz Clevelanda Sunita Williams. Dogodek z okrog 1300 udeleženci je tudi letos pripravila Dvorana slavnih in muzej polke iz Euclida v Ohiu pri Clevelandu.

V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.

Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.


Slovencem po svetu

866 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

20.09.2019

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Ajda Stina Turek, dobitnica nagrade za najbolj perspektivno mlado pevko na Slovenski popevki 2019

Slovenska popevka ima novo zmagovalko, mi pa imamo sogovornico, ki je na Slovenski popevki nastopila in prejela nagrado za najbolj perspektivno mlado izvajalko. Ajda Stina Turek je začela današnjo oddajo s svojo tekmovalno skladbo, sledil je pogovor z njo o njeni glasbeni poti in vsem, kar ji je prinesla do zdaj. Za njo ste lahko prisluhnili pogovoru z Drago Geld, slovensko Avstralko, ki tam spodaj živi že 51 let. Renata Pirić iz Kaknja pa je ena izmed tistih Slovenk po svetu, ki veliko prostega časa posveča ohranjanju slovenskega jezika in kulture v tujini.

Ajda Stina Turek je letos nastopila na Slovenski popevki. V ta namen se je vrnila iz New Yorka, kjer živi in študira. Svojo glasbeno izobrazbo je štiri leta nadgrajevala na Berklee College of Music v Bostonu, kjer je diplomirala z najvišjo oceno Summa Cum Laude. Svoj prvi avtorski album je posnela v angleščini. Po študiju ni zapustila ZDA, saj se je preselila v New York. Vendar se njena pot ni začela tako sanjsko.

Draga Geld že 51 let živi v avstralskem Melbournu. V tem času se je nabralo za ure in ure zgodb, saj je aktivna na različnih področjih, vseskozi tudi v slovenski skupnosti. Mojca Delač jo je srečala med poletjem, ko je prišla v rodno domovino in obiskala tudi prireditev Dobrodošli doma. Seveda je beseda nanesla na desetletja izkušenj na peti celini in na vračanja domov, na sončno stran Alp.

Slovensko združenje meščanov Jožef Špringer druži Slovence in njihove potomce v Kaknju že več kot četrt stoletja. Ustanovljeno je bilo leta 1992 in je eno najstarejših slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, šteje pa nekaj več kot dvesto članov. V Kakanj so sicer Slovenci v preteklosti prihajali v različnih obdobjih, tja so se prvi izselili že v času Avstroogrske. Nekateri so bežali pred vojno, veliko pa se je tja izselilo rudarskih  inženirjev, tehnikov in delavcev v rudniku. S seboj so prinesli slovensko kulturo, jezik in običaje. Potomka slovenskih rudarskih delavcev je tudi Renata Pirič,  po poklicu učiteljica, ki je rojena v Bosni in Hercegovini in nadvse aktivna tudi v Slovenskem društvu. Nadvse rada obišče Slovenijo in med nedavnim obiskom domovine svojih prednikov jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec, beseda pa je najprej stekla prav o njenih slovenskih koreninah.

Še nekaj kratkih novic:

Zunanji minister Miro Cerar je na seji Državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja zagotovil, da Slovenija izvaja prav vse, da bi iz Venezuele čim prej pripeljala 55 oseb slovenskega porekla, ki so zaprosile za repatriacijo. Trenutno je, tako Cerar, v pripravi delovni načrt repatriacije. Delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ima 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, kar pomeni za izvedbo delovnega načrta, po katerem jo bodo izvajali. Finančna sredstva naj bi bila zagotovljena. Po podatkih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Venezueli živi med 500 in 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa ima 335 izmed njih tudi slovensko državljanstvo.

Izmed preko 2000 pisateljev špansko govoreče Amerike je bila Alejandra Laurencich, argentinska pisateljica s slovenskimi koreninami, nagrajena z nagrado za kratko prozo, ki jo vsako leto podeli UNED – španska Nacionalna univerza za učenje na daljavo (Universidad Nacional de Educación a Distancia). Žirija je odločitev sporočila na letošnjem madridskem knjižnem sejmu. Zgodba z naslovom “Merecido” (Zaslužen) bo vključena s sedmimi drugimi v knjigo, ki bo predstavljena na istem sejmu junija prihodnje leto. V tem mesecu bodo v avditoriju Jorge Luis Borges v Državni knjižnici predvajali dokumentarni film o njej. Predstavili bodo tudi knjigo “Diario de Eslovenia” (Slovenski dnevnik), ki jo je pisateljica napisala med turnejo po Sloveniji in zamejstvu.

Zvone Štrubelj, slovenski izseljenski duhovnik v Bruslju, je znova, že sedmič po vrsti, slovenske družine iz njegovih ‘župnij’ širom Beneluxa in iz Pariza povabil na jesenski družinski seminar v belgijski Leuven. Zbralo se je trinajst družin iz Bruslja, Luksemburga in Haaga – 25 staršev in 34 otrok. Bogat program za otroke v starosti od enega leta do najstniških let pa je oblikovalo šest zavzetih mladih animatorjev iz Bruslja, so zapisali udeleženci seminarja.

Na 16. festivalu kranjskih oziroma slovenskih klobas, ki je potekal na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu v ameriški zvezni državi Ohio, je mesarija Azman Quality Meats po izboru žirije in občinstva osvojila prvo mesto. Mesarija, ki jo vodi Bill Ažman, je proizvedla tudi klobaso, ki jo je na Mednarodno vesoljsko postajo decembra 2006 dobila ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu iz Clevelanda Sunita Williams. Dogodek z okrog 1300 udeleženci je tudi letos pripravila Dvorana slavnih in muzej polke iz Euclida v Ohiu pri Clevelandu.

V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.

Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.


11.08.2023

"Najbolj popularna sta Luka Dončić in Anže Kopitar"

V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.


04.08.2023

Prof.dr. Božo Frajman: "Poletje je za terenske botanike visoka sezona"

V tokratni oddaji Slovencem po svetu - portreti predstavljamo prof. dr. Boža Frajmana, Štajerca, ki ga je narava začela zanimati že zelo zgodaj. Danes je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za Botaniko Univerze v Innsbrucku. To tirolsko mesto kot Slovenec po svetu spoznava že trinajst let, a se redno vrača tudi na sončno stran Alp. Alp, ki so mu izredno pri srcu, tako kot Ljubljana, nam je povedal. Božo Frajman izjemno iskreno pripoveduje o izkušnjah v akademskem svetu, kroženju znanja, o povezovanju z in vračanju v rodno domovino, pa o življenju v Avstriji, potovanjih in s posebno iskrivim zanosom o svojem delu. Na pogovor ga je povabila Mojca Delač.


07.07.2023

Portret publicista in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo publicista, učitelja in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka. Rojen je bil v Buenos Airesu, njegovi starši so se že pred drugo svetovno vojno podali v južno Ameriko. Slovenstvo so ohranjali tudi v okviru družine, nekoliko je zamrl slovenski jezik, ki pa ga je gospod Molek obnovil med obiskom Slovenije v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj let študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takrat se je tudi začel seznanjati s fotografijo in si pridobivati znanje s fotografskega področja, ki ga je po vrnitvi v Argentino še nadgradil. Njegove fotografije so zaznamovane s kulturami in doživljanjem različnih dežel, ki jih je obiskal, tudi Slovenije, kamor se redno vrača.


12.07.2023

Portret pevke in igralke Alye Elouissi

V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.


07.07.2023

Portret učiteljice slovenskega jezika in kulture v Berlina Magdalene Novak

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Magdaleno Novak, ki že skoraj 16 let zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v Berlinu. Zelo tesno je povezana tudi s slovensko skupnostjo v nemški prestolnici, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sama postala zdomka.


07.07.2023

Na srečanju Dobrodošli doma v Vipavi so se množično zbrali Slovenci iz sveta in zamejstva

Osrednji del oddaje namenjamo utripu z izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki je minuli konec tedna potekalo v Vipavi. ustavljamo se tudi na 29. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu in na Konferenci mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v Ljubljani.


30.06.2023

"Slovenija je velika kot Izrael, pa zanj ne govorimo, da je majhna država"

Poletje je čas, ko se številni zdomci in izseljenci vsaj na kratko vrnejo domov, zato jim je v teh dneh namenjenih veliko prireditev. V državnem zboru so včeraj pripravili Vseslovensko srečanje, na katerem so kot vabljeni govorci nastopili svetovno priznana znanstvenica Marija Strojnik, projektni vodja Slovenske globalne poslovne povezave Štefan Bogdan Šalej ter predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser. V oddaji tudi o tem, kako je uspelo Slovencem v Luksemburgu prepričati letalskega prevoznika, da bo vzpostavil neposredno povezavo z Ljubljano. Slišali pa boste tudi o razpisu ministrstva za kulturo za ustvarjanje v več mestih po svetu, na katerega se lahko prijavijo tudi slovenski umetniki, ki bivajo v tujini.


23.06.2023

Šolsko leto se počasi izteka tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu

Ustavili se bomo v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer bo pouk potekal še nekaj dni in se z dolgoletno učiteljico Magdaleno Novak pogovorili kako bodo zaključili letošnje šolsko leto in kaj ga je najbolj zaznamovalo. Učenju slovenskega jezika bo pozornost med drugim namenjena tudi v pogovoru z lektorico slovenščine v Bratislavi dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na Slovaškem biva že dve desetletji. Seznanili pa vas bomo tudi z vsebino in udeleženci osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki bo prihodnji konec tedna v Vipavi.


16.06.2023

In potem je bila luč!

Tokrat govorimo o tem, kaj prebivalcem Gambije, kjer po vaseh ni ne elektrike ne vode, sonce pa zahaja okoli sedmih zvečer, pomeni postavitev uličnih svetilk. Slovenka, ki v Gambiji s slovenskimi donacijami in skupaj z drugimi slovenskimi prostovoljci postavlja solarne luči, pravi, da te domačinom prinašajo večjo varnost, pa tudi spodbujajo vaško gospodarstvo in razvoj. Slovenci v Švici se pripravljajo na Abrahama – vsakoletna prireditev Slovenski otroci vabijo namreč praznuje 50 let in jutrišnja izvedba bo še bolj slavnostna in množična kot običajno. V Sloveniji pa so v teku priprave na poletno dogajanje, namenjeno izseljencem in zdomcem – tudi otrokom.


09.06.2023

Slikarja Marjana Kekca iz Berlina fascinirajo spremenljive barve reke Soče

V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.


02.06.2023

"Spomnimo se vseh artiklov iz humanitarnih paketov"

V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.


25.05.2023

"Na ulicah ne jejo in pijejo, hodijo v vrstah, na vlakih je tišina"

Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.


19.05.2023

»Marsikdo še ni videl čebele«

Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.


12.05.2023

V Avstraliji po skoraj pol stoletja ugasnila slovenska radijska oddaja

Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.


05.05.2023

"Vrata v igralstvo je bilo zelo težko odpreti, za preživetje sem morala delati marsikaj."

Tokrat predstavljamo mlado Alyo Elouissi, ki se že od otroštva ukvarja z igralstvom in s petjem; letos bo nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Alya je pri 19.letih odšla v London, kjer je igrala v serijah in filmih, po koncu igralskega študija v Moskvi pa zdaj živi v ruski prestolnici. Pogovarjali smo se tudi s pevko, igralko in glasbeno pedagoginjo Nino Rotner, ki živi v Berlinu in nastopa na jazz festivalih. Jožica Nesič pa pripoveduje, kako je bilo v začetku 60. let začeti novo življenje v Severnem Porenju-Vestfaliji.


26.04.2023

Dr.Mihael Kavšek: Če se učiš jezik, ga moraš govoriti, da napreduješ

V oddaji predstavljamo zgodbo razvojnega psihologa slovenskih korenin iz Bonna dr. Mihaela Kavška, naš gost je tudi predsednik slovenskega društva Maribor v nemškem Hildnu in predsednik koordinacije slovenskih društev za Severno Porenje Vestfalijo Jože Pahič, ustavljamo se pri Slovencih na Irskem in vas seznanjamo z načrtovano dejavnostjo tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj več pa izveste tudi o tradicionalni prireditvi Cankarjevi dnevi v organizaciji slovenskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu, ki bo v prihodnjih dneh zaznamovalo tudi 30 letnico ponovne oživitve delovanja društva.


21.04.2023

Slovenski dnevi na Češkem, učenje slovenskega jezika v Severni Makedoniji in izkušnja življenja v Nemčiji

Podajamo se na Češko , kjer je minuli konec tedna potekal dvodnevni dogodek, imenovan Slovenski dnevi, lektorica slovenskega jezika v Brnu Mateja Kosi pa nam bo dogajanje nekoliko podrobneje osvetlila in predstavila tudi delo lektorata slovenščine. O učenju slovenskega jezika v Severni Makedoniji pa smo se pogovarjali z dolgoletno učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Skopju Sonjo Dolžan. Predstavljamo pa tudi zgodbo Ptujčana Klasa Berliča Frasa, ki je pred sedmimi leti novi dom z družino našel v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija.


14.04.2023

"Ko stopiš v razred, si gospod učitelj."

Učitelj Rajko Tekalec pripoveduje o življenju, razpetem med Švico, Avstrijo in Lihtenštajnom, ter o tem, kako pomembna je vloga učitelja za tamkajšnje Slovence. Z Danijelo Lovrenčič smo se pogovarjali o tem, kako je bilo odraščati v Nemčiji in česa se najbolj veseli ob prihodu na obisk v Slovenijo. Iz Clevelanda v Ohiu pa o slovenski glasbeni prireditvi - 39. festivalu diatonične harmonike.


07.04.2023

Nekaj utrinkov iz velikonočnega dogajanja pri Slovencih v Avstraliji

V oddaji se najprej ustavljamo v Avstraliji in se z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu patrom Simonom Petrom Berlecem pogovarjamo o velikonočnem vzdušju na peti celini, predstavljamo tudi mladega baritonista Miho Brkinjača, ki živi in dela v Nemčiji, Z učiteljico Nejo Morato Štucin pa kramljamo o njenem delu na Nizozemskem in njeni poslovni poti. Seznanjamo pa vas tudi z roki in pogoji za pridobitev štipendij za slovenske rojake iz tujine za letošnjo Poletno šolo slovenščine v Ljubljani.


31.03.2023

"V New Yorku lahko kupiš vse, od zobotrebca do jedrske bombe"

V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov