Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3x instrumentali: 5x slovenske popevke:
Na Malti živi nekaj sto Slovencev
Ob poplavi novic o novem koronavirusu je za nami je 8. marec, ki ga v Srbiji, kakor ste lahko slišali, praznujejo tudi Slovenci. Združenje staršev otrok Martin Krpan, ki v Švici deluje že več let, je pred nedavnim dobilo tudi novo predsednico, s katero je pogovor pripravila Lili Brunec. Ob koncu oddaje pa smo skoraj dobesedno odplesali na Malto, kamor je odšla Judita Kožuh.
8. marec, ki smo ga praznovali v minulem tednu, je v Zrenjaninu za tam živeče Slovence in članice ter člane Slovenskega društva Planika poseben praznik. Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Milena Spremo, sicer že znanka naše oddaje nam je povedala, kako so ga praznovali letos.
Združenje staršev otrok Martin Krpan, ki v Švici deluje že več let, je pred nedavnim dobilo novo predsednico, Špelo Hafner Kalan, ki z družino biva v Zurichu. Lili Brunec se je s Špelo Hafner Kalan pogovarjala o dejavnosti tega združenja in o tem, kako kot nova predsednica vidi sodelovanje in pomen združenja za slovence v Švici. In kako je Špelo Hafner Kalan zaneslo v Švico in kako je navezala stik s slovenski rojaki?
Mediteransko podnebje, torej morje in sonce, prijazni ljudje in delo, ki ga imaš rad. Vse to ima Judita Kožuh, ki živi na Malti. In vendar – kako to, da se je odločila ravno za ta sredozemski otok?
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja že 24. Tabor slovenski otrok po svetu, ki se bo odvijal od 7. do 12. julija 2020 v domu CŠOD Štrk v bližini Ptuja. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu, bo v letu 2020 organiziral Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici.
Leta 2018 so Slovenci v Argentini imeli priložnost slišati slovensko sopranistko Elviro Hasanagić v eni od vodilnih vlog opere Tri sestre skladatelja Petra Eötvösa. Dve leti zatem, v prvi produkciji sezone 2020, še ena slovenska sopranistka gostuje v Buenos Airesu. Mariborčanka Rebeka Lokar bo nastopila v zahtevni vlogi Abigaille Verdijeve Nabucco.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
3x instrumentali: 5x slovenske popevke:
Na Malti živi nekaj sto Slovencev
Ob poplavi novic o novem koronavirusu je za nami je 8. marec, ki ga v Srbiji, kakor ste lahko slišali, praznujejo tudi Slovenci. Združenje staršev otrok Martin Krpan, ki v Švici deluje že več let, je pred nedavnim dobilo tudi novo predsednico, s katero je pogovor pripravila Lili Brunec. Ob koncu oddaje pa smo skoraj dobesedno odplesali na Malto, kamor je odšla Judita Kožuh.
8. marec, ki smo ga praznovali v minulem tednu, je v Zrenjaninu za tam živeče Slovence in članice ter člane Slovenskega društva Planika poseben praznik. Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Milena Spremo, sicer že znanka naše oddaje nam je povedala, kako so ga praznovali letos.
Združenje staršev otrok Martin Krpan, ki v Švici deluje že več let, je pred nedavnim dobilo novo predsednico, Špelo Hafner Kalan, ki z družino biva v Zurichu. Lili Brunec se je s Špelo Hafner Kalan pogovarjala o dejavnosti tega združenja in o tem, kako kot nova predsednica vidi sodelovanje in pomen združenja za slovence v Švici. In kako je Špelo Hafner Kalan zaneslo v Švico in kako je navezala stik s slovenski rojaki?
Mediteransko podnebje, torej morje in sonce, prijazni ljudje in delo, ki ga imaš rad. Vse to ima Judita Kožuh, ki živi na Malti. In vendar – kako to, da se je odločila ravno za ta sredozemski otok?
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja že 24. Tabor slovenski otrok po svetu, ki se bo odvijal od 7. do 12. julija 2020 v domu CŠOD Štrk v bližini Ptuja. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu, bo v letu 2020 organiziral Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici.
Leta 2018 so Slovenci v Argentini imeli priložnost slišati slovensko sopranistko Elviro Hasanagić v eni od vodilnih vlog opere Tri sestre skladatelja Petra Eötvösa. Dve leti zatem, v prvi produkciji sezone 2020, še ena slovenska sopranistka gostuje v Buenos Airesu. Mariborčanka Rebeka Lokar bo nastopila v zahtevni vlogi Abigaille Verdijeve Nabucco.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov