Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi ob koncu leta lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki poteka prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto.
Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo je potekalo 25. novembra v dolenjskem kraju Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov smo slišali na odru. Posnetek prireditve pa predvajamo v dveh delih. Tokrat je na sporedu drugi del. Uvedla ga bo moška skupina pevcev izpod Pohorja z imenom Pustroužeki. Slišali bomo dobro znane ljudske pevke z glasom, ki se povzpne čez vse ostale: Trstenke iz Podlehnika v Halozah. Umirjena in ubrana sozvočja bodo podali Pevci ljudskih pesmi Zarja Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna. Urejeno in blagozvočno je petje moške zasedbe Gartrož iz Nove Gorice. Pisano ljudsko glasbeno popotovanje pa bo z muzikalno in tehnično izpiljenostjo zaključil mladi harmonikar Primož Gnidovec iz Naklega.
Državno srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi ob koncu leta lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki poteka prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto.
Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo je potekalo 25. novembra v dolenjskem kraju Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov smo slišali na odru. Posnetek prireditve pa predvajamo v dveh delih. Tokrat je na sporedu drugi del. Uvedla ga bo moška skupina pevcev izpod Pohorja z imenom Pustroužeki. Slišali bomo dobro znane ljudske pevke z glasom, ki se povzpne čez vse ostale: Trstenke iz Podlehnika v Halozah. Umirjena in ubrana sozvočja bodo podali Pevci ljudskih pesmi Zarja Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna. Urejeno in blagozvočno je petje moške zasedbe Gartrož iz Nove Gorice. Pisano ljudsko glasbeno popotovanje pa bo z muzikalno in tehnično izpiljenostjo zaključil mladi harmonikar Primož Gnidovec iz Naklega.
328 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi ob koncu leta lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki poteka prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto.
Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo je potekalo 25. novembra v dolenjskem kraju Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov smo slišali na odru. Posnetek prireditve pa predvajamo v dveh delih. Tokrat je na sporedu drugi del. Uvedla ga bo moška skupina pevcev izpod Pohorja z imenom Pustroužeki. Slišali bomo dobro znane ljudske pevke z glasom, ki se povzpne čez vse ostale: Trstenke iz Podlehnika v Halozah. Umirjena in ubrana sozvočja bodo podali Pevci ljudskih pesmi Zarja Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna. Urejeno in blagozvočno je petje moške zasedbe Gartrož iz Nove Gorice. Pisano ljudsko glasbeno popotovanje pa bo z muzikalno in tehnično izpiljenostjo zaključil mladi harmonikar Primož Gnidovec iz Naklega.
Državno srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi ob koncu leta lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki poteka prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto.
Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo je potekalo 25. novembra v dolenjskem kraju Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov smo slišali na odru. Posnetek prireditve pa predvajamo v dveh delih. Tokrat je na sporedu drugi del. Uvedla ga bo moška skupina pevcev izpod Pohorja z imenom Pustroužeki. Slišali bomo dobro znane ljudske pevke z glasom, ki se povzpne čez vse ostale: Trstenke iz Podlehnika v Halozah. Umirjena in ubrana sozvočja bodo podali Pevci ljudskih pesmi Zarja Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna. Urejeno in blagozvočno je petje moške zasedbe Gartrož iz Nove Gorice. Pisano ljudsko glasbeno popotovanje pa bo z muzikalno in tehnično izpiljenostjo zaključil mladi harmonikar Primož Gnidovec iz Naklega.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca), sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer so ostali spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno oblikujeta dialektičen odnos; prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, druga odpira spomin v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori. ”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka šestnajstih pesmi je nastala ob pomoči večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji bosta nazorno sporočili, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Izdale so tri zvočne albume, prejele več nagrad, izjemno aktivne so tudi na pedagoškem oz. izobraževalnem področju. Pevke Cintare bodo torej v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov