Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Makalonca je glasbena skupina, ki na osnovi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine. Gre za zapise iz prve polovice 19. stoletja, ki skupino nagovarjajo z morebitnimi, na modalno tradicijo naslonjenimi glasbenimi drobci. Slovenska ljudska glasba namreč danes živi kot ostalina romantično čitalniške miselnosti, čeprav vemo, da imajo mnoge pesmi starejšo podstat. S precejšnjo izkušnjo izvajanja tako imenovane stare glasbe, s poznavanjem glasbenih teorij in izvajalskih praks ter ob uporabi kopij glasbenih instrumentov, upodobljenih na naših srednjeveških freskah, so člani ansambla Makalonca pripravili koncert z restavriranimi pesemskimi vsebinami v slogu stare oz. srednjeveške glasbe ter tako obudili pozabljeni zvočni svet našega prostora. Želja ansambla Makalonca je razširitev dejavnosti v obliki študijske skupine, ki bi pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti združevala aktivne raziskovalce in poustvarjalce naše ljudske glasbe. Cilj študijske skupine pa bi bil ob pomoči ustvarjalnih delavnic najti ustrezno, strokovno utemeljeno praktično predstavitev naše ljudske glasbene dediščine na izjemno pomembnem mednarodnem simpoziju Europa Cantat, ki bo v Sloveniji potekal v letu 2021.
Glasbena skupina, ki na podlagi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine
Makalonca je glasbena skupina, ki na podlagi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine. Gre za zapise iz prve polovice 19. stoletja, ki skupino nagovarjajo z morebitnimi, na modalno tradicijo oprtimi glasbenimi drobci. Slovenska ljudska glasba namreč danes živi kot ostalina romantično čitalniške miselnosti, čeprav vemo, da imajo številne pesmi starejšo podstat.
S precejšnjo izkušnjo izvajanja tako imenovane stare glasbe, s poznavanjem glasbenih teorij in izvajalskih praks ter ob uporabi kopij glasbenih instrumentov, upodobljenih na naših srednjeveških freskah, so člani ansambla Makalonca pripravili koncert z restavriranimi pesemskimi vsebinami v slogu stare oz. srednjeveške glasbe ter tako obudili pozabljeni zvočni svet našega prostora. Želja ansambla Makalonca je razširitev dejavnosti v obliki študijske skupine, ki bi pod pokroviteljstvom Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti združevala raziskovalce in poustvarjalce naše ljudske glasbe. Cilj študijske skupine bi bil ob pomoči ustvarjalnih delavnic najti ustrezno, strokovno utemeljeno praktično predstavitev naše ljudske glasbene dediščine na izjemno pomembnem mednarodnem simpoziju Europa Cantat, ki bo v Sloveniji potekal leta 2021.
Ansambel Makalonca sestavljajo:
Janez Jocif, umetniški vodja (portativ, oprekelj, dude, piščali, strunska lajna),
Marta Močnik (sopran, strunski tamburin),
Marjanca Jocif (kljunaste flavte),
Kristina Martinc (kljunaste flavte).
Koncert ansambla Makalonca je potekal v okviru Kristalnega abonmaja v Sokolskem domu v Škofji Loki. Posnetku lahko prisluhnete v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
328 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Makalonca je glasbena skupina, ki na osnovi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine. Gre za zapise iz prve polovice 19. stoletja, ki skupino nagovarjajo z morebitnimi, na modalno tradicijo naslonjenimi glasbenimi drobci. Slovenska ljudska glasba namreč danes živi kot ostalina romantično čitalniške miselnosti, čeprav vemo, da imajo mnoge pesmi starejšo podstat. S precejšnjo izkušnjo izvajanja tako imenovane stare glasbe, s poznavanjem glasbenih teorij in izvajalskih praks ter ob uporabi kopij glasbenih instrumentov, upodobljenih na naših srednjeveških freskah, so člani ansambla Makalonca pripravili koncert z restavriranimi pesemskimi vsebinami v slogu stare oz. srednjeveške glasbe ter tako obudili pozabljeni zvočni svet našega prostora. Želja ansambla Makalonca je razširitev dejavnosti v obliki študijske skupine, ki bi pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti združevala aktivne raziskovalce in poustvarjalce naše ljudske glasbe. Cilj študijske skupine pa bi bil ob pomoči ustvarjalnih delavnic najti ustrezno, strokovno utemeljeno praktično predstavitev naše ljudske glasbene dediščine na izjemno pomembnem mednarodnem simpoziju Europa Cantat, ki bo v Sloveniji potekal v letu 2021.
Glasbena skupina, ki na podlagi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine
Makalonca je glasbena skupina, ki na podlagi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine. Gre za zapise iz prve polovice 19. stoletja, ki skupino nagovarjajo z morebitnimi, na modalno tradicijo oprtimi glasbenimi drobci. Slovenska ljudska glasba namreč danes živi kot ostalina romantično čitalniške miselnosti, čeprav vemo, da imajo številne pesmi starejšo podstat.
S precejšnjo izkušnjo izvajanja tako imenovane stare glasbe, s poznavanjem glasbenih teorij in izvajalskih praks ter ob uporabi kopij glasbenih instrumentov, upodobljenih na naših srednjeveških freskah, so člani ansambla Makalonca pripravili koncert z restavriranimi pesemskimi vsebinami v slogu stare oz. srednjeveške glasbe ter tako obudili pozabljeni zvočni svet našega prostora. Želja ansambla Makalonca je razširitev dejavnosti v obliki študijske skupine, ki bi pod pokroviteljstvom Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti združevala raziskovalce in poustvarjalce naše ljudske glasbe. Cilj študijske skupine bi bil ob pomoči ustvarjalnih delavnic najti ustrezno, strokovno utemeljeno praktično predstavitev naše ljudske glasbene dediščine na izjemno pomembnem mednarodnem simpoziju Europa Cantat, ki bo v Sloveniji potekal leta 2021.
Ansambel Makalonca sestavljajo:
Janez Jocif, umetniški vodja (portativ, oprekelj, dude, piščali, strunska lajna),
Marta Močnik (sopran, strunski tamburin),
Marjanca Jocif (kljunaste flavte),
Kristina Martinc (kljunaste flavte).
Koncert ansambla Makalonca je potekal v okviru Kristalnega abonmaja v Sokolskem domu v Škofji Loki. Posnetku lahko prisluhnete v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca), sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer so ostali spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno oblikujeta dialektičen odnos; prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, druga odpira spomin v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori. ”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka šestnajstih pesmi je nastala ob pomoči večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji bosta nazorno sporočili, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Izdale so tri zvočne albume, prejele več nagrad, izjemno aktivne so tudi na pedagoškem oz. izobraževalnem področju. Pevke Cintare bodo torej v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov