Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iztekel se je letošnji teden ljubiteljske kulture. Dogodkov je bilo toliko, da se res ni bilo mogoče vsega udeležiti. Zato smo na Prvem programu Radia Slovenija poskrbeli za snemanja – med drugim tudi 71. letne produkcije najvidnejšega folklornega ansambla v državi Akademske folklorne skupine France Marolt z naslovom Radosti in trpkosti pot, ki se je odvila na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, v nedeljo 19. maja 2019. Več kot 70 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v glasbeno plesni predstavi, ki se je tokrat dotikala zgodovinsko razsežne tematike stika dela in plesa. Koreografije, ki so se razvijale iz osnov historičnih plesnih in pesemskih praks, se osredinile na pot, prepletena tako z radostjo, kot s trpkostjo naporov, pot, ki je odstrla gibanja ob delu na kmetih in gibanja v tovarnah, kjer so kovali železo, zvijali cigarete, opravljali delo pisarjev ali pa lovili žabe.
Posnetek glasbeno-plesne predstave Radosti in trpkosti pot bomo predvajali v dveh zaporednih oddajah: 28. 5. in 4. 6. 2019. Odrsko dogajanje pa bo z besedo orisal avtor plesne predstave dr. Tomaž Simetinger.
Glasbeno-plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt 1. del
Iztekel se je letošnji teden ljubiteljske kulture. Dogodkov je bilo toliko, da se res ni bilo mogoče vsega udeležiti. Zato smo na Prvem programu Radia Slovenija poskrbeli za snemanja – med drugim tudi 71. letne produkcije najvidnejšega folklornega ansambla v državi Akademske folklorne skupine France Marolt z naslovom Radosti in trpkosti pot, ki se je odvila na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, v nedeljo 19. maja 2019. Več kot 70 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v glasbeno plesni predstavi, ki se je tokrat dotikala zgodovinsko razsežne tematike stika dela in plesa. Koreografije, ki so se razvijale iz osnov historičnih plesnih in pesemskih praks, so se osredinile na pot, prepleteno tako z radostjo, kot s trpkostjo naporov, pot, ki je odstrla gibanja ob delu na kmetih in gibanja v tovarnah, kjer so kovali železo, zvijali cigarete, opravljali delo pisarjev ali pa lovili žabe.
»Ples in delo sta človekovi dejavnosti, ki si morda na videz nasprotujeta, a se od nekdaj medsebojno dopolnjujeta. Ples in delo prinašata tako radost kot trpkost truda in potu. Plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt bo posegla v svet, kjer se ob najrazličnejših priložnostih stikata delo in ples. Obiskovalce bo pot peljala od tradicionalnih, danes že minulih oblik dela v kmečkem okolju, do dela in plesa, ki ga je prinesel čas industrializacije. Z razmislekom o odnosu dela in plesa vas vabimo, da se nam pridružite na poti, ki je tako v preteklosti, kot še danes, zaznamovala kulturo plesa in dela tako na Slovenskem kot širše,« so člani Akademske folklorne skupine France Marolt zapisali v koncertnem listu.
Osem koreografskih slik je sestavljajo celotno glasbeno-plesno predstavo, ki je posrečeno združila starejše koreografije z novimi, obiskovalcem pa ponudila slikovit, estetsko premišljen ter glasbeno, plesno in kostumsko bogat večer, pod katerega se podpisuje umetniški odbor: Jasna Žitnik – vodja, Aljaž Lončar in Klemen Bojanovič – vodji glasbenega dela, Ema Kovač – vodja plesa ter Špela Oblak – kostumografija. Idejna zasnova celote pa je delo dr. Tomaža Simetingerja, ki je za radijsko oddajo strokovno komentiral vsako sliko.
Posnetek glasbeno-plesne predstave Radosti in trpkosti pot s strokovnimi komentarji dr. Simetingerja najdete v dveh zaporednih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 28. maja in 4. junija 2019.
328 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Iztekel se je letošnji teden ljubiteljske kulture. Dogodkov je bilo toliko, da se res ni bilo mogoče vsega udeležiti. Zato smo na Prvem programu Radia Slovenija poskrbeli za snemanja – med drugim tudi 71. letne produkcije najvidnejšega folklornega ansambla v državi Akademske folklorne skupine France Marolt z naslovom Radosti in trpkosti pot, ki se je odvila na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, v nedeljo 19. maja 2019. Več kot 70 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v glasbeno plesni predstavi, ki se je tokrat dotikala zgodovinsko razsežne tematike stika dela in plesa. Koreografije, ki so se razvijale iz osnov historičnih plesnih in pesemskih praks, se osredinile na pot, prepletena tako z radostjo, kot s trpkostjo naporov, pot, ki je odstrla gibanja ob delu na kmetih in gibanja v tovarnah, kjer so kovali železo, zvijali cigarete, opravljali delo pisarjev ali pa lovili žabe.
Posnetek glasbeno-plesne predstave Radosti in trpkosti pot bomo predvajali v dveh zaporednih oddajah: 28. 5. in 4. 6. 2019. Odrsko dogajanje pa bo z besedo orisal avtor plesne predstave dr. Tomaž Simetinger.
Glasbeno-plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt 1. del
Iztekel se je letošnji teden ljubiteljske kulture. Dogodkov je bilo toliko, da se res ni bilo mogoče vsega udeležiti. Zato smo na Prvem programu Radia Slovenija poskrbeli za snemanja – med drugim tudi 71. letne produkcije najvidnejšega folklornega ansambla v državi Akademske folklorne skupine France Marolt z naslovom Radosti in trpkosti pot, ki se je odvila na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, v nedeljo 19. maja 2019. Več kot 70 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v glasbeno plesni predstavi, ki se je tokrat dotikala zgodovinsko razsežne tematike stika dela in plesa. Koreografije, ki so se razvijale iz osnov historičnih plesnih in pesemskih praks, so se osredinile na pot, prepleteno tako z radostjo, kot s trpkostjo naporov, pot, ki je odstrla gibanja ob delu na kmetih in gibanja v tovarnah, kjer so kovali železo, zvijali cigarete, opravljali delo pisarjev ali pa lovili žabe.
»Ples in delo sta človekovi dejavnosti, ki si morda na videz nasprotujeta, a se od nekdaj medsebojno dopolnjujeta. Ples in delo prinašata tako radost kot trpkost truda in potu. Plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt bo posegla v svet, kjer se ob najrazličnejših priložnostih stikata delo in ples. Obiskovalce bo pot peljala od tradicionalnih, danes že minulih oblik dela v kmečkem okolju, do dela in plesa, ki ga je prinesel čas industrializacije. Z razmislekom o odnosu dela in plesa vas vabimo, da se nam pridružite na poti, ki je tako v preteklosti, kot še danes, zaznamovala kulturo plesa in dela tako na Slovenskem kot širše,« so člani Akademske folklorne skupine France Marolt zapisali v koncertnem listu.
Osem koreografskih slik je sestavljajo celotno glasbeno-plesno predstavo, ki je posrečeno združila starejše koreografije z novimi, obiskovalcem pa ponudila slikovit, estetsko premišljen ter glasbeno, plesno in kostumsko bogat večer, pod katerega se podpisuje umetniški odbor: Jasna Žitnik – vodja, Aljaž Lončar in Klemen Bojanovič – vodji glasbenega dela, Ema Kovač – vodja plesa ter Špela Oblak – kostumografija. Idejna zasnova celote pa je delo dr. Tomaža Simetingerja, ki je za radijsko oddajo strokovno komentiral vsako sliko.
Posnetek glasbeno-plesne predstave Radosti in trpkosti pot s strokovnimi komentarji dr. Simetingerja najdete v dveh zaporednih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 28. maja in 4. junija 2019.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
S prireditvijo Skozi prostor in čas smo se poklonili polstoletnemu obstoju oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Za prve dni mladega leta smo pripravili posnetek drugega dela glasbene zgodbe, ki ga ob ljudskih pesmih, vižah in pesnitvah zaznamuje simfonična skladba Slovenska suita Alda Kumarja. Zgodbo je uvedla balada o mrtvecu, ki pride po ljubico – balado, ki presega starost naše države in katere vsebinski motiv je znan po vsem evropskem prostoru. Zapela jo je bila Anica Lazar, skrbna hraniteljica izročila, ki je prav to pesem zapela v prvi oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi pred petimi desetletji. Njena pesem je služila kot nastavek za dramaturški lok od mrtveca Anzeljna, ki pride po ljubico Micko, skupaj zarajžata v svet živih, ki ni le živ, v svet mrtvih, ki ni zgolj mrtev, vmes pa se odvijajo dogodki življenja. Hipni, a toliko vznemirljivi, da vabijo na večna potovanja in iskanja boljšega: med živim, mrtvim in spet nazaj, v spomin, ponos in umetniško delo. Glasbena zgodba prinaša sporočilo o pomenu odpiranja prostora za strpnost, spoštovanje ter sodelovanje in s tem možnosti, da različnost postane pomemben soustvarjalec kulturne celote sveta, pri čemer je zelo pomembno, da vemo, kdo smo in od kod prihajamo. Drugi del so ustvarili: Anica Lazar, Janez Ramoveš, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Volk Folk, Hrušiški fanti, Marko banda, Folklorna skupina Val Resia, Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Simonom Krečičem ter Maja Šumej in Renato Horvat
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi ob koncu leta lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki poteka prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto. Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo je potekalo 25. novembra v dolenjskem kraju Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov smo slišali na odru. Posnetek prireditve pa predvajamo v dveh delih. Tokrat je na sporedu drugi del. Uvedla ga bo moška skupina pevcev izpod Pohorja z imenom Pustroužeki. Slišali bomo dobro znane ljudske pevke z glasom, ki se povzpne čez vse ostale: Trstenke iz Podlehnika v Halozah. Umirjena in ubrana sozvočja bodo podali Pevci ljudskih pesmi Zarja Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna. Urejeno in blagozvočno je petje moške zasedbe Gartrož iz Nove Gorice. Pisano ljudsko glasbeno popotovanje pa bo z muzikalno in tehnično izpiljenostjo zaključil mladi harmonikar Primož Gnidovec iz Naklega.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi bo koncu meseca novembra lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki potega prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto. Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž je potekalo 25. novembra v dolenjski vasi Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov, torej pevcev in godcev, smo slišali na odru. Posnetek prireditve bo predvajan v dveh delih: v torek 12. decembra in naslednji torek, 19. decembra 2017. V prvem delu bo na orglice igral Oto Nemanič iz Bele krajine, s svežim pristopom se bodo predstavile pevke terceta LI-LÁ iz Novega mesta, v tradiciji fantovskega petja na vasi bodo zapeli pevci Artiški fantje iz Artič, v čvrstem prekmurskem dvoglasju bodo pele Ljudske pevke iz Žižkov in na koncu bosta škant in istrski bajs zagodla še Zingelca iz Kopra. Pripravlja Simona Moličnik.
V začetku novembra se je v Atriju ZRC SAZU odvil koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija. Člani so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Prvi del koncerta smo predvajali 21. novembra, zdaj bo na sporedu drugi del. Pripravlja Simona Moličnik.
Skupina Jerbas so pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž, aktivni pod streho istoimenskega kulturnega društva v Tržiču. Nagovarja jih glasbeno izročilo. Njihov pristop je raziskovalni in restavratorski. V pesmih oživljajo tako pripovednost kot samoraslo zvočnost, viže izvajajo s starimi glasbili in s strastjo. Lahko bi rekli, da gre za slovenski glasbeni vintage stile. Člani Kulturnega društva Jerbas bodo peli in vižali živo v gostilni Pri Kolovratu v središču Ljubljane. Vabljeni, da se nam pridružite ali pa prisluhnete neposrednemu prenosu na Prvem programu.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija združuje izvajalce, poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe. Letos dopolnjuje 21. leto delovanja. Obraz društva se najbolj prepričljivo pokaže na letnem koncertu. Letošnji se je odvil 8. novembra v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert je vodil Igor Velše. Bil je večer z izrazom srčne kulture, za katero se zdi, da prihaja iz tiste mladosti, ki se ne sramuje starejše modrosti; iz tiste radovednosti, ki srka iz glasbene kulture preteklosti, in iz tiste radoživosti, ki se napaja ob živosti zemlje in njenih ljudi. To vzdušje bomo posredovali v dveh oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Prvi del koncerta bo na sporedu v torek, 21. novembra, drugi del pa v torek, 5. decembra 2017.
Neveljaven email naslov