Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sredini marca 2022 smo bili prisotni na predstavitvi dolgo pričakovane zbirke pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja združuje več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Zbrala jih je Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbiralka pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in na radiu. Repertoar številnih in tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden hrani v svojem spominu in jih zapoje tudi sama ali s svojimi Pevkami iz Loške doline, je zdaj shranjen v pesmarici Smo slišali ptičice peti.
Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in založba ZRC.
Predstavitev pesmarice je bila v kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.
Izšla je zbirka pesmi Loške doline, ki na več kot 300 straneh razkriva zbirateljsko strast Fani Truden
Ne vem, kje bi začela ... pač, nekaj moraš delati, tudi, ko si otrok. V mojih časih ni bilo udobnega življenja, bilo je po vojni in jaz sem zaživela, ko sem lahko po vojni šla do sosedove gostilne. Tam se je slišalo eno in drugo. Že kot otrok sem vse to poslušala, zbirala v mislih. Tudi gostilničarka tam je bila vesele narave – skupaj smo imeli njive – in tudi na njivi, ob delu je prepevala. Kar nabiralo se je počasi ...
Frančiška Truden - Fani, ljubiteljica in zbirateljica glasbenega izročila, zaslužna za zbirko pesmi
Sredi marca 2022 je Društvo upokojencev Stari trg pri Ložu organiziralo prireditev, na kateri so predstavili novo zbirko pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja prinaša več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Pesmi je dolga leta zbirala Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbirateljica pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in v radijskih sporedih. Njeno zbirko tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden zapoje tudi sama, je posnela, transkribirala, z opombami uredila in za izdajo pripravila dr. Urša Šivic, znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in Založba ZRC.
Predstavitev pesmarice je potekala v Kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.
350 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
V sredini marca 2022 smo bili prisotni na predstavitvi dolgo pričakovane zbirke pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja združuje več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Zbrala jih je Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbiralka pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in na radiu. Repertoar številnih in tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden hrani v svojem spominu in jih zapoje tudi sama ali s svojimi Pevkami iz Loške doline, je zdaj shranjen v pesmarici Smo slišali ptičice peti.
Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in založba ZRC.
Predstavitev pesmarice je bila v kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.
Izšla je zbirka pesmi Loške doline, ki na več kot 300 straneh razkriva zbirateljsko strast Fani Truden
Ne vem, kje bi začela ... pač, nekaj moraš delati, tudi, ko si otrok. V mojih časih ni bilo udobnega življenja, bilo je po vojni in jaz sem zaživela, ko sem lahko po vojni šla do sosedove gostilne. Tam se je slišalo eno in drugo. Že kot otrok sem vse to poslušala, zbirala v mislih. Tudi gostilničarka tam je bila vesele narave – skupaj smo imeli njive – in tudi na njivi, ob delu je prepevala. Kar nabiralo se je počasi ...
Frančiška Truden - Fani, ljubiteljica in zbirateljica glasbenega izročila, zaslužna za zbirko pesmi
Sredi marca 2022 je Društvo upokojencev Stari trg pri Ložu organiziralo prireditev, na kateri so predstavili novo zbirko pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja prinaša več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Pesmi je dolga leta zbirala Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbirateljica pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in v radijskih sporedih. Njeno zbirko tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden zapoje tudi sama, je posnela, transkribirala, z opombami uredila in za izdajo pripravila dr. Urša Šivic, znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in Založba ZRC.
Predstavitev pesmarice je potekala v Kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.
Pravnik, etnomuzikolog, vodja Glasbenonarodopisnega inštituta in umetniški vodja slovenskega okteta. Kdo združuje vse te vloge v eni osebi? To je znameniti dr. Valens Vodušek. V oddaji predstavljamo dr. Valensa Voduška (1912–1989), ki je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe (in to vseh zvrsti) že zelo zgodaj zapeljala v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Kar 27 let je vodil Glasbenonarodopisni inštitut, ki se je v njegovih časih najprej imenoval Folklorni inštitut, potem pa Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. V njegovem času je inštitut pridobil veljavo raziskovalne ustanove, tudi s tem, da je v delo uvedel terenska snemanja in priskrbel potrebno tehnično opremo. Pravniško natančen etnomuzikolog se je temeljito poglabljal v strukturo ljudske pesmi in glasbe, to so občudovali in z zanimanjem poslušali številni znanstveniki v tujini. Imel je izjemen spomin, a svoje ideje je le redko spravil na papir in to je za vse nas velika škoda. Vso njegovo zapuščino v pisni obliki sta v knjigi Etnomuzikološki članki in razprave združila dr. Marko Terseglav in mag. Robert Vrčon. V oddaji spoznamo njegovo delo in življenje s pomočjo dveh sogovornikov, njegovih nekdanjih sodelavcev: g. Mirka Ramovša in dr. Marka Terseglava.
''In življenje je kar čez noč postalo lepše in lažje. Travniki so ozeleneli. Češnje, slive in breskve so cvetele, tudi jablane in hruške. Živina se je pasla po pašnikih in ozarah, v vinogradih so kopali in ves dan prepevali.'' (Anton Ingolič) Sicer smo šele na začetku novega letnega časa, a kaj kmalu se lahko veselimo vsega, kar je Anton Ingolič opisal v romanu Lukarji. V izbor smo dodali pesmi, ki se z vsebino nanašajo na ptice, znanilke pomladi, in nadaljujemo z izborom ljudskih postnih pesmi, ki jih sicer ni prav veliko. Spoznali boste tudi gospo Sonjo Porenta, ki je zasnovala monografijo ''Tončka v slavnostni preobleki - žlahtnosti zlatih, črnih in belih vezenin''. Pojejo in godejo nam: Muzika AFS Študent, Katice, Volk Folk, Zagoriški fantje, Drumlce, Kranjski furmani ter pevke in pevci iz Velikih les pri Krki, Žetal, Markovcev pri Ptuju, Luč ob Savinji in Vodic pri Ljubljani.
Čaranje, začarani, očarani, čaralice. Občutek bose noge v jutranji rosi, sončnih žarkov na licih, vonj po zemlji, ki nam rodi hrano, in barve vremena, ki vrtijo zemljo. Prispodobe, ki se posamezniku narišejo v misli ob poslušanju glasbe, so seveda različne. A tako glasbeni album, ki bo krojil naslednjo uro, občutimo snovalci nocojšnje oddaje. Zvezdana Novaković ni novo ime na slovenskem glasbenem prizorišču. Odkar smo z Zvezdano zadnjič govorili, si je nadela tudi umetniško ime – ZveN. V oddaji pred nekaj časa smo z njo govorili o albumu Slovena Voices, prvencu iz leta 2017, ki z desetimi skladbami prodorno dosega globine slovanske bíti in zvočno zajema svet od Bolgarije do Slovenije. V začetku leta 2023 je skupaj s skupino pevk, ki se imenujejo ''Čaralice'' (Jasna Žitnik Remic, Ursula Luthar, Petra Prosen, Maja Zagmajster, Neža Janša, Sonca Menart, Zarja Menart, Kaja Horvat, Eva Mulec in Neža Bojović) izdala nov samostojni album, ki v življenje vabi ritualne hvalnice naravi, starodavne magične besede in zagovore, s katerimi so naši predniki zdravili različne telesne in duševne bolezni. Posebej za projekt je avtorica uglasbila čarne besede, obredne napeve pa prelila v moderno zvočno sliko, ki je na koncertu v živo plesno in performativno prepletena z glasovi vseh nastopajočih pevk ter sintetičnimi zvoki instrumentov.
Doktor Tomaž Simetinger je pred kratkim izdal monografijo 'Ponikovske mačkare', ki celovito obravnava dolgo prezrt pustni fenomen v vasi Ponikve v občini Dobrepolje.
Marino Kranjac, istrski ljudski glasbenik, skupaj z Andreo Alessiem, tržaškim zamejcem, tvori Adriavox - skupaj sta izdala pomemben glasbeni album, ki je edinstveni prispevek na področju ohranjanja kulturne dediščine manjšin v Sloveniji.
"Na fašenk!" Tako domačini Ptuja in okolice imenujejo pusta. Na pustni torek se odpravljamo v srce živega pustnega izročila Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Odhajamo na fašenk! Tako namreč domačini pravijo pustovanju. Zvočne zapise fašenskega doživetja smo ujeli na sprevodu ob odprtju lanskega 60. kurentovanja na Ptuju. Pričevanja tistih, ki ta čas živijo, nam bodo pomagala razumeti odgovor na vprašanje: ”Zakaj se maskirati?” O šegah, zgodovini in tradiciji razmišljata etnologa dr. Aleš Gačnik in Matjaž Mlinarič. Predstavljata tradicionalne etnografske maske in pojasnjujeta, zakaj kurent ni unikatna maska v širšem evropskem prostoru. Viže širšega štajerskega prostora pa godejo: Kurja koža, tamburaši iz Cirkulan, godci ljudskih viž Loka Rošnja iz Starš ter Jararaja. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.
Glasbeno pot bomo vili z roko v roki z dnevom zaljubljenih, valentinovim. ''Valentin – prvi spomladin'' – tako pravi eden izmed rekov, ki dan svetega Valentina, 14. februarja, povezujejo z začetkom pomladi. Valentinovo je danes naplavila tudi debela plast praznovanja romantične ljubezni. Kar nekaj legend se mota okrog tega svetnika, zaščitnika zaljubljenih. Ena izmed njih pravi, da je sveti Valentin kot duhovnik na skrivaj poročal mlade pare, zaradi česar so bili možje oproščeni vojske in tako kljuboval cesarjevim ukazom. Ko govorimo o ljubezenskih temah in pesmih, avtorji knjižne zbirke Slovenske ljudske pesmi IV opozarjajo, da je potrebno ločevanje ljubezenskih (lirskih) in pripovednih pesmi o ljubezenskih usodah. V prvih (lirskih) je večji poudarek na notranjih občutjih, pripovedne pa poudarjajo dramatični (zunanji) dogodek. Pripovedne pesmi o ljubezenskih usodah seveda tudi vključujejo osebna občutja, ki pa se večinoma ''skrijejo'' za poudarjeno zgodbo ali za junakova dejanja. Pripovedne pesmi o ljubezenskih usodah so ponavadi tudi daljše od ljubezenske lirike prav zaradi dodatnih oblikovno-sporočilnih prvin. Močnejši je zunanji, t.im. epski element, opazna je tudi vsakršna odsotnost refleksije, čeprav ta ni pogosta niti v ljudski ljubezenski liriki. O ljubezni bodo na tak in drugačen način zapeli in zaigrali: France in Micka Anzeljc, Petračeva s Hudega Vrha, pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, pevke in pevci iz Dolenjske in Primorske, Béročka, trio Volk Folk, Hrušiški fanti, Janez Dovč & Sounds of Slovenia.
Odsev svečnice, praznika luči in Gospodovega darovanja (2. februar) v slovenski ljudski pesmi. Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje. Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, to pa označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oziroma grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali. Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... to nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka. Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni strani praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja. Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Da, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.
Danes se bomo ustavili v pokrajini, ki jo je Ivan Šašelj davnega leta 1887 tako opisal: ''Ako se pripelješ pri jasnem, solnčnem dnevu od Novega mesta sem čez visoke Gorjance, razprostre se pred Tvojimi očmi široka in dolga planjava, izmed katere se vzdiguje tu pa tam kako manjše gorovje ali hrib.'' Z oddajo potujemo po Beli krajini, poslušali bomo pesmi iz arhiva, pa tudi novejše priredbe znanih ljudskih napevov. Vse od Zelenega Jureta do ''djačenja'' in tamburic – to je Bela krajina. V oddaji pojejo in igrajo: Katice, Tamburaški kvintet Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Tončke Maroltove, Jararaja, Ana Delač in Marija Marinč, Niko Vrlinič iz Marindola pri Bojancih, Trutamora slovenca, na ''dvojnice'' oziroma ''diple'' bo zaigral Franc Grdun iz kraje Zilje, Tolovaj Mataj, Amalija Malešič iz kraja Zemelj, Ivanka Štrbenc, Alojzija Pantar, Maroltovke pod vodstvom Jasne Žitnik Remic ter Zvezdana Novaković in Brencl banda.
Glasbena zasedba folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane ali na kratko Rožanska muzika je ob koncu leta 2022 izdala svoj prvi glasbeni album ''Dobrodošli v Rožanski kavarni''. Pravijo, da če bi ''na Rožancu'' imeli kavarno, bi v tem prostoru zvenela najrazličnejša glasba. Dokler pa kavarne ni, vabijo poslušalke in poslušalce, da si kavarniški trenutek ustvarijo ob poslušanju njihove glasbe. Album zajema 13 skladb, vse so priredbe ljudskih plesnih in godčevskih viž. Klemen Bojanovič, vodja glasbene zasedbe in vodja projekta pove, da je bil glavni cilj glasbenega albuma z naslovom ''Dobrodošli v Rožanski kavarni'' ujeti raznovrstne odtenke ljudske glasbe po vsej Sloveniji. Vsem skladbam je skupen ljudski izvor, a del nabora priredb se natančneje ravna po sistemu, ki ga podaja ljudski izvirnik, medtem ko ima drugi del močnejši avtorski poudarek. Klemen rad reče, da so jih ''naredili na svoj način''. Rožanska muzika so: violinistke Tajda Klobučar, Lucija Žagar in Alja Šlenc; klarinetista: Tjaša Osredkar in Sašo Zver; Ažbe Dolenec – diatonična harmonika, Klemen Bojanovič, vodja projekta ter avtor glasbenih priredb – klavirska harmonika; Martin Zupet – kontrabas ter Sašo Marolt – žvižganje. Za snemanje sta poskrbela Danilo in Katarina Ženko, za vizualno podobo pa Ana Vičič Brajar.
Januar nas obdaja, mesec, ki je ravno prav dolg, da nam da čas za vnovični zagon. Rečemo lahko tudi že, da smo v predpustnem času, obdobju od novega leta do pepelnice, ki je bilo nekoč rezervirano za poroke kmečkih parov. Danes se pari poročajo v toplejših mesecih, pred nekaj desetletji pa bi bilo to nenavadno. Januar in februar sta bila pravšnja za poroke predvsem iz dveh razlogov: po verski plati v tem času ni praznikov, pa tudi posta ne, zato je bilo rajanje dovoljeno. Po drugi strani pa je bila zima čas počitka in zato ni bilo neodložljivih opravil, ki bi ovirala priprave in veselje. Obstaja tudi praktičen razlog – zima je z nizkimi temperaturami opravila nalogo, ki so jo danes prevzeli hladilniki in zamrzovalniki, takrat pa jih še ni bilo. O poroki nekoč, v 50. letih prejšnjega stoletja, nam bo pripovedovala gospa Marija Prelog iz vasi Stojnci, občina Markovci pri Ptuju. Pozimi pa se je dogajalo še marsikaj drugega.Marija Kamnik, po domače Šalékarjeva Micka iz Gradič na Suhi na južnem Koroškem je rojena leta 1931. Svoje spomine je začela zapisovati na pobudo dr. Marije Makarovič, zato bomo poslušali o tem, kako so pozimi s sanmi spravljali les v dolino in seveda o največjem kmečkem prazniku - kolinah. O slednjem nam bodo pripovedovali tudi vaščani vasi Petjag – Ponteacco v vzhodnem delu Beneške Slovenije. Pred mikrofon je stopil Liza Júše in o kolinah pripovedoval v značilnem narečju. V šopek zimskega glasbenega izbora bomo ob koncu dodali še nekaj novega - Marino Kranjac je v letu 2022 izdal dva glasbena albuma z različnimi zasedbami. Prvi je album ''Il bello antico'' ansambla za staro glasbo 'Cappella Justinopolitana'. Drugi album pa je delo dueta 'Adriavox' - Marino Kranjac in Andrea Alessio. Naslovila sta ga ''O senti, tamburin!''. V oddaji slišimo še sledeče: Marko banda, Hrušiški fanti, Pevke in pevci iz Vidma ob Ščavnici, Božo Bračun, Pevke iz Lancove vasi, Kranjski furmani, Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt ter Pevci in pevke iz Precetincev.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi je s svojimi 55 leti predvajanja najstarejša terenska oddaja prvega programa radia Slovenija. Vse od leta 1967 snema na slovenski zemlji, pa tudi med Slovenkami in Slovenci na drugi strani državne meje in v svetu vse, kar je povezano z izročilno glasbeno dediščino. Glasbeno izročilo predstavlja, ozavešča, analizira, spremlja spremembe in ga vrača v družbeno okolje. Za izročanje gre – in v 55 letih se izroča tudi že poslušanje in spremljanje radijske oddaje ter tako med mladimi generacijami ozavešča eno izmed poslanstev in pomenov nacionalnega radia. V Črni na Koroškem smo ob tej priložnosti v petek, 30. septembra 2022, krstno izvedli delo skladatelja in dirigenta Lojzeta Kranjčana, ki je pripravil in oddaji posvetil suito Črjanske pravljice. Gre za delo, ki prepleta glasbo simfoničnega orkestra in solistk ter ljudske pravljice iz Črne ter njene okolice. Suita ima šest stavkov: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA in VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH. Delo izvajajo člani in članice Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistke: Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic. Pripoveduje dr. Tomaž Simetinger.
Nocoj bomo z voščili, željami in kolednicami stopili onstran naših meja in se posvetili raznovrstnosti evropskih narodov. Zbrali smo namreč novoletne glasbene razglednice in voščila v različnih evropskih jezikih, ki so jih poslali glasbeni uredniki evroradijske mreže EBU. Slišimo voščila in glasbo iz Bolgarije, Hrvaške, Madžarske, Latvije, Finske, Poljske, Slovaške in Srbije. Uživajte v novoletnih glasbenih razglednicah iz vse Evrope!
Oddaja v tednu pred praznikom nas bo popeljala k adventnim in božičnim ljudskim pesmim, ki segajo daleč v srednji vek. O tem nam bo več povedal dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, literarni zgodovinar, ki je leta 2019 izdal knjigo Slovensko slovstveno izročilo. V njej najdemo raznovrstne starosvetne pesmi in obrazce, ki jim je dodana obširna poglobljena razlaga o izvoru in značilnostih. V tej knjigi smo našli številne stare in pozabljene pesmi s srednjeveškimi koreninami, primerne tudi za adventni in božični čas. Svoj čas bomo posvetili še največji značilnosti božiča - jaslicam. Romeo Volk je dobro poznan ljubiteljem ljudske glasbe, saj je član svojega družinskega tria Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Zelo nadarjen likovnik svoj čas v zadnjih tednih pozorno posveča prijetnemu opravilu. Izdelavi jaslic. Bili smo pri njem na obisku, kjer nam je pokazal različne jaslice, ki jih je že izdelal, prav tako pa smo ga ujeli ob izdelavi čisto novih figuric.
Oddaja v živo iz studia 26 ob 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha.
V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!
V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!
Med nami je veliko poslušalcev in poslušalk, pa verjetno tudi veliko poustvarjalcev glasbenega izročila. Tukaj pa so tudi tisti, ki izročilo – ne samo glasbeno – vpletajo naprej v nove zgodbe, ga predajajo po sodobnejših komunikacijskih poteh in v družbo vračajo našo dediščino v novi preobleki. Za tokratno oddajo smo obiskali tri ustvarjalce, ki dediščino na svoj način gnetejo v materialni, zvočni in pisni obliki in jo predajajo naprej. Tadeja Pance je po izobrazbi modna oblikovalka. Modi in oblačilom ostaja zvesta tudi na svoji karierni poti, na kateri se ukvarja z različnimi oblikovalskimi projekti; med drugim je zelo aktivna tudi na področju folklorne dejavnosti. Obiskali smo jo, ker je opozorila nase s prav posebno blagovno znamko 'Desétno'. Desétno so izdelki – modni dodatki, hišni tekstil in podobno – s prvinami slovenske oblačilne dediščine. Predvsem gre tukaj za različne vzorce, izvezene ali uporabljene na različnih kosih oblačil.Klemen Bojanovič z ekipo ustvarja 'Naše prigodbe'. Naše prigodbe so podkast s slovenskimi ljudskimi pripovedmi, ki jih pripovedujejo v narečju in jih spremlja ljudska oz. priredbe ljudske glasbe, posebej posnete za vsako epizodo. Vsakič pripravijo zgodbo z drugega konca Slovenije, iz druge pokrajine.Tadej Murkovič je etnolog z dušo in srcem. Zelo rad je v družbi starejših ljudi, ki mu zaupajo in so mu pripravljeni povedati marsikateri spomin iz preteklosti. Tadej vse to zapisuje in hrani, potem pa predaja naprej na strani Prleški dnevnik na Facebooku, na kateri dosega množico ljudi. Vsi trije ustvrajalci so stopili pred naš mikrofon in nam zaupali svoje razloge za ustvarjanje in zajemanje iz zakladnice izročila. Ob tem nas spremlja glasba: družinski trio Volk Folk, Mlada beltinška banda, Pevke in pevci iz Vidma pri Ščavnici in godec iz Velike Nedelje.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, preko vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroško in Štajersko. Skozi pesem obudimo spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se srečamo z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končamo pa z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski godci Ogris-Andrejčič, Trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.
Ob petdeseti prireditvi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku je leta 2021 izšla knjiga Pokažem se fantu v pisanem gvantu, ki na več kot 250 straneh prinaša podrobne opise kosov t. i. narodne noše ter strokovna prispevka doktorjev Bojana Knifica in Marije Klobčar. Prvi se je posvetil terminološkim in drugim vprašanjem razvoja oblačenja in preoblačenja, namenjenega predstavljanju slovenstva ter obravnavi posameznih oblačilnih kosov, ki kot prepoznavni gradnik sestavljajo moško in žensko podobo. Doktorica Klobčarjeva pa je besedilo povezala z razmišljanjem o podobah oblačenja na Kamniškem do Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Na koncu nas pričaka še izbor fotografij, 50 podob, ki prikazujejo dogodek, ki ga v Kamniku organizirajo že 50 let. Marsikdo, ki se udeleži dogodka, nosi oblačila, ki so v njegovi lasti, ne le folklorne kostume folklornih skupin. Marsikdo je namreč nošo podedoval in jo hrani kot družinsko dragocenost. Včasih gre samo za posamezne elemente, včasih pa za celotno oblačilo – to izvira predvsem iz okolij, v katerih je bilo kostumiranje pomembno že pred drugo svetovno vojno, in Kamnik ter številne vasi v okolici so tak primer. Oblačilna podoba oz. posamezni kosi se omenjajo tudi v različnih ljudskih pesmih. Večkrat te elemente srečamo v zabavljivih pesmih. V oddaji nam pojejo in godejo: Vokalni kvartet Spev, godci Kulturnega društva Jerbas, Moška pevska skupina Koštabona, Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj, Ansambel Miška Hočevarja, godci Akademske folkorne skupine France Marolt in priložnostni sestav: Zvezdan Reja, Marino Kranjac, Ursel Buchwald, Sofia Joons, Ljoba Jenče, Karlheinz Buchwald in moški pevski zbor Matajur.
Neveljaven email naslov