Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
323 epizod
323 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Odsev svečnice, praznika luči in Gospodovega darovanja (2. februar) v slovenski ljudski pesmi. Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje. Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, to pa označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oziroma grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali. Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... to nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka. Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni strani praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja. Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Da, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.
Danes se bomo ustavili v pokrajini, ki jo je Ivan Šašelj davnega leta 1887 tako opisal: ''Ako se pripelješ pri jasnem, solnčnem dnevu od Novega mesta sem čez visoke Gorjance, razprostre se pred Tvojimi očmi široka in dolga planjava, izmed katere se vzdiguje tu pa tam kako manjše gorovje ali hrib.'' Z oddajo potujemo po Beli krajini, poslušali bomo pesmi iz arhiva, pa tudi novejše priredbe znanih ljudskih napevov. Vse od Zelenega Jureta do ''djačenja'' in tamburic – to je Bela krajina. V oddaji pojejo in igrajo: Katice, Tamburaški kvintet Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Tončke Maroltove, Jararaja, Ana Delač in Marija Marinč, Niko Vrlinič iz Marindola pri Bojancih, Trutamora slovenca, na ''dvojnice'' oziroma ''diple'' bo zaigral Franc Grdun iz kraje Zilje, Tolovaj Mataj, Amalija Malešič iz kraja Zemelj, Ivanka Štrbenc, Alojzija Pantar, Maroltovke pod vodstvom Jasne Žitnik Remic ter Zvezdana Novaković in Brencl banda.
Glasbena zasedba folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane ali na kratko Rožanska muzika je ob koncu leta 2022 izdala svoj prvi glasbeni album ''Dobrodošli v Rožanski kavarni''. Pravijo, da če bi ''na Rožancu'' imeli kavarno, bi v tem prostoru zvenela najrazličnejša glasba. Dokler pa kavarne ni, vabijo poslušalke in poslušalce, da si kavarniški trenutek ustvarijo ob poslušanju njihove glasbe. Album zajema 13 skladb, vse so priredbe ljudskih plesnih in godčevskih viž. Klemen Bojanovič, vodja glasbene zasedbe in vodja projekta pove, da je bil glavni cilj glasbenega albuma z naslovom ''Dobrodošli v Rožanski kavarni'' ujeti raznovrstne odtenke ljudske glasbe po vsej Sloveniji. Vsem skladbam je skupen ljudski izvor, a del nabora priredb se natančneje ravna po sistemu, ki ga podaja ljudski izvirnik, medtem ko ima drugi del močnejši avtorski poudarek. Klemen rad reče, da so jih ''naredili na svoj način''. Rožanska muzika so: violinistke Tajda Klobučar, Lucija Žagar in Alja Šlenc; klarinetista: Tjaša Osredkar in Sašo Zver; Ažbe Dolenec – diatonična harmonika, Klemen Bojanovič, vodja projekta ter avtor glasbenih priredb – klavirska harmonika; Martin Zupet – kontrabas ter Sašo Marolt – žvižganje. Za snemanje sta poskrbela Danilo in Katarina Ženko, za vizualno podobo pa Ana Vičič Brajar.
Januar nas obdaja, mesec, ki je ravno prav dolg, da nam da čas za vnovični zagon. Rečemo lahko tudi že, da smo v predpustnem času, obdobju od novega leta do pepelnice, ki je bilo nekoč rezervirano za poroke kmečkih parov. Danes se pari poročajo v toplejših mesecih, pred nekaj desetletji pa bi bilo to nenavadno. Januar in februar sta bila pravšnja za poroke predvsem iz dveh razlogov: po verski plati v tem času ni praznikov, pa tudi posta ne, zato je bilo rajanje dovoljeno. Po drugi strani pa je bila zima čas počitka in zato ni bilo neodložljivih opravil, ki bi ovirala priprave in veselje. Obstaja tudi praktičen razlog – zima je z nizkimi temperaturami opravila nalogo, ki so jo danes prevzeli hladilniki in zamrzovalniki, takrat pa jih še ni bilo. O poroki nekoč, v 50. letih prejšnjega stoletja, nam bo pripovedovala gospa Marija Prelog iz vasi Stojnci, občina Markovci pri Ptuju. Pozimi pa se je dogajalo še marsikaj drugega.Marija Kamnik, po domače Šalékarjeva Micka iz Gradič na Suhi na južnem Koroškem je rojena leta 1931. Svoje spomine je začela zapisovati na pobudo dr. Marije Makarovič, zato bomo poslušali o tem, kako so pozimi s sanmi spravljali les v dolino in seveda o največjem kmečkem prazniku - kolinah. O slednjem nam bodo pripovedovali tudi vaščani vasi Petjag – Ponteacco v vzhodnem delu Beneške Slovenije. Pred mikrofon je stopil Liza Júše in o kolinah pripovedoval v značilnem narečju. V šopek zimskega glasbenega izbora bomo ob koncu dodali še nekaj novega - Marino Kranjac je v letu 2022 izdal dva glasbena albuma z različnimi zasedbami. Prvi je album ''Il bello antico'' ansambla za staro glasbo 'Cappella Justinopolitana'. Drugi album pa je delo dueta 'Adriavox' - Marino Kranjac in Andrea Alessio. Naslovila sta ga ''O senti, tamburin!''. V oddaji slišimo še sledeče: Marko banda, Hrušiški fanti, Pevke in pevci iz Vidma ob Ščavnici, Božo Bračun, Pevke iz Lancove vasi, Kranjski furmani, Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt ter Pevci in pevke iz Precetincev.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi je s svojimi 55 leti predvajanja najstarejša terenska oddaja prvega programa radia Slovenija. Vse od leta 1967 snema na slovenski zemlji, pa tudi med Slovenkami in Slovenci na drugi strani državne meje in v svetu vse, kar je povezano z izročilno glasbeno dediščino. Glasbeno izročilo predstavlja, ozavešča, analizira, spremlja spremembe in ga vrača v družbeno okolje. Za izročanje gre – in v 55 letih se izroča tudi že poslušanje in spremljanje radijske oddaje ter tako med mladimi generacijami ozavešča eno izmed poslanstev in pomenov nacionalnega radia. V Črni na Koroškem smo ob tej priložnosti v petek, 30. septembra 2022, krstno izvedli delo skladatelja in dirigenta Lojzeta Kranjčana, ki je pripravil in oddaji posvetil suito Črjanske pravljice. Gre za delo, ki prepleta glasbo simfoničnega orkestra in solistk ter ljudske pravljice iz Črne ter njene okolice. Suita ima šest stavkov: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA in VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH. Delo izvajajo člani in članice Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistke: Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic. Pripoveduje dr. Tomaž Simetinger.
Nocoj bomo z voščili, željami in kolednicami stopili onstran naših meja in se posvetili raznovrstnosti evropskih narodov. Zbrali smo namreč novoletne glasbene razglednice in voščila v različnih evropskih jezikih, ki so jih poslali glasbeni uredniki evroradijske mreže EBU. Slišimo voščila in glasbo iz Bolgarije, Hrvaške, Madžarske, Latvije, Finske, Poljske, Slovaške in Srbije. Uživajte v novoletnih glasbenih razglednicah iz vse Evrope!
Oddaja v tednu pred praznikom nas bo popeljala k adventnim in božičnim ljudskim pesmim, ki segajo daleč v srednji vek. O tem nam bo več povedal dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, literarni zgodovinar, ki je leta 2019 izdal knjigo Slovensko slovstveno izročilo. V njej najdemo raznovrstne starosvetne pesmi in obrazce, ki jim je dodana obširna poglobljena razlaga o izvoru in značilnostih. V tej knjigi smo našli številne stare in pozabljene pesmi s srednjeveškimi koreninami, primerne tudi za adventni in božični čas. Svoj čas bomo posvetili še največji značilnosti božiča - jaslicam. Romeo Volk je dobro poznan ljubiteljem ljudske glasbe, saj je član svojega družinskega tria Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Zelo nadarjen likovnik svoj čas v zadnjih tednih pozorno posveča prijetnemu opravilu. Izdelavi jaslic. Bili smo pri njem na obisku, kjer nam je pokazal različne jaslice, ki jih je že izdelal, prav tako pa smo ga ujeli ob izdelavi čisto novih figuric.
Oddaja v živo iz studia 26 ob 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha.
V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!
V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!
Med nami je veliko poslušalcev in poslušalk, pa verjetno tudi veliko poustvarjalcev glasbenega izročila. Tukaj pa so tudi tisti, ki izročilo – ne samo glasbeno – vpletajo naprej v nove zgodbe, ga predajajo po sodobnejših komunikacijskih poteh in v družbo vračajo našo dediščino v novi preobleki. Za tokratno oddajo smo obiskali tri ustvarjalce, ki dediščino na svoj način gnetejo v materialni, zvočni in pisni obliki in jo predajajo naprej. Tadeja Pance je po izobrazbi modna oblikovalka. Modi in oblačilom ostaja zvesta tudi na svoji karierni poti, na kateri se ukvarja z različnimi oblikovalskimi projekti; med drugim je zelo aktivna tudi na področju folklorne dejavnosti. Obiskali smo jo, ker je opozorila nase s prav posebno blagovno znamko 'Desétno'. Desétno so izdelki – modni dodatki, hišni tekstil in podobno – s prvinami slovenske oblačilne dediščine. Predvsem gre tukaj za različne vzorce, izvezene ali uporabljene na različnih kosih oblačil.Klemen Bojanovič z ekipo ustvarja 'Naše prigodbe'. Naše prigodbe so podkast s slovenskimi ljudskimi pripovedmi, ki jih pripovedujejo v narečju in jih spremlja ljudska oz. priredbe ljudske glasbe, posebej posnete za vsako epizodo. Vsakič pripravijo zgodbo z drugega konca Slovenije, iz druge pokrajine.Tadej Murkovič je etnolog z dušo in srcem. Zelo rad je v družbi starejših ljudi, ki mu zaupajo in so mu pripravljeni povedati marsikateri spomin iz preteklosti. Tadej vse to zapisuje in hrani, potem pa predaja naprej na strani Prleški dnevnik na Facebooku, na kateri dosega množico ljudi. Vsi trije ustvrajalci so stopili pred naš mikrofon in nam zaupali svoje razloge za ustvarjanje in zajemanje iz zakladnice izročila. Ob tem nas spremlja glasba: družinski trio Volk Folk, Mlada beltinška banda, Pevke in pevci iz Vidma pri Ščavnici in godec iz Velike Nedelje.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, preko vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroško in Štajersko. Skozi pesem obudimo spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se srečamo z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končamo pa z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski godci Ogris-Andrejčič, Trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.
Ob petdeseti prireditvi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku je leta 2021 izšla knjiga Pokažem se fantu v pisanem gvantu, ki na več kot 250 straneh prinaša podrobne opise kosov t. i. narodne noše ter strokovna prispevka doktorjev Bojana Knifica in Marije Klobčar. Prvi se je posvetil terminološkim in drugim vprašanjem razvoja oblačenja in preoblačenja, namenjenega predstavljanju slovenstva ter obravnavi posameznih oblačilnih kosov, ki kot prepoznavni gradnik sestavljajo moško in žensko podobo. Doktorica Klobčarjeva pa je besedilo povezala z razmišljanjem o podobah oblačenja na Kamniškem do Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Na koncu nas pričaka še izbor fotografij, 50 podob, ki prikazujejo dogodek, ki ga v Kamniku organizirajo že 50 let. Marsikdo, ki se udeleži dogodka, nosi oblačila, ki so v njegovi lasti, ne le folklorne kostume folklornih skupin. Marsikdo je namreč nošo podedoval in jo hrani kot družinsko dragocenost. Včasih gre samo za posamezne elemente, včasih pa za celotno oblačilo – to izvira predvsem iz okolij, v katerih je bilo kostumiranje pomembno že pred drugo svetovno vojno, in Kamnik ter številne vasi v okolici so tak primer. Oblačilna podoba oz. posamezni kosi se omenjajo tudi v različnih ljudskih pesmih. Večkrat te elemente srečamo v zabavljivih pesmih. V oddaji nam pojejo in godejo: Vokalni kvartet Spev, godci Kulturnega društva Jerbas, Moška pevska skupina Koštabona, Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj, Ansambel Miška Hočevarja, godci Akademske folkorne skupine France Marolt in priložnostni sestav: Zvezdan Reja, Marino Kranjac, Ursel Buchwald, Sofia Joons, Ljoba Jenče, Karlheinz Buchwald in moški pevski zbor Matajur.
Na dan, ko se spominjamo vsej rajnih, se zdi na mestu, da tudi z glasbo poudarimo minljivost življenja, čas odhajanja, čas smrti. Glasbena dediščina nas tukaj ne pusti na cedilu. Slovo in smrt, ki sta se dandanes odmaknili v za to posebej namenjene prostore in ju tako ne doživljamo več od blizu, sta se poprej zdeli bolj prijazni in z roko v roki z življenjem samim. Mrliči so ležali doma, v naši sredi, ob njih smo molili, se pogovarjali in predvsem peli. In prav takim pesmim bomo prisluhnili nocoj.Glasbenonarodopisni inštitut je v oktobru leta 2018 pripravil tematski koncert Zajuckaj in zapoj, na katerem so obudili predvsem skorajda že pozabljeno in zelo redko pesemsko izročilo slovesa od pokojnih, s posebnim ozirom na ''mrtveče pesmi'' evangeličanskih obredij v Prekmurju in Porabju. Koncert so zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Pesemski izbor in transkripcije je pripravila dr. Urša Šivic, avtorica scenarija je dr. Marija Klobčar. Pojejo: Pevke Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinja ter Pevska skupina Akademije za glasbo v Ljubljani.
Leta 1994 je urednica oddaje Jasna Vidakovič skupaj z radijsko ekipo odšla na snemanje v takrat še precej odmaknjene kraje, ki ležijo na stičišču dveh svetov Haloz - vinogradniških in gozdnatih. Na območju, ki ga imenujejo s skupnim imenom Dolena, kajti to je bilo tudi ime nekdanje krajevne skupnosti, so takrat posneli več kot 40 ljudskih pesmi. Kakšno bogastvo! Po skoraj 30 letih smo se vrnili v te kraje, kamor nas je privabil dober glas, ki seže v deveto vas. Bojan Glaser je tamkajšnji domačin, folklorniki pa ga dobro poznajo. Bojan je namreč vodja treh plesnih skupin: pri Folklornem društvu Rožmarin Dolena, pri Akademski folklorni skupini Študent Maribor in pri folklorni skupini Kuturnega društva Sveta Ana v Slovenskih goricah. Svoj prosti čas neumorno posveča folklorni dejavnosti, ki ga napolnjuje in osmišlja. Poleg vodenja vas snuje tudi koreografije in pozorno bdi nad kostumskimi podobami skupin. Ob svoji 30-letnici folklornega delovanja je v dvorani kulturno-poslovnega centra v Mariboru pripravil koncert z naslovom ''Nocoj je en fajn večer'', na katerem so nastopile vse tri Bojanove skupine, v goste pa so prišli Tamburaši iz Cirkulan. V oddaji nam spregovorijo Bojan Glaser, Maja Glaser Bedenik in Jana Potočnik, kakor tudi njegovi plesalci in plesalke: Matija šenveter, Rok Kurnik, Anja Godec in Tomaž Plajnšek. Pojejo pevke in pevci z Dolene ter godca na harmoniki in lončenem basu. Na koncertu so zaigrali tudi godci FS KD Sveta Ana (Aleksander Šijanec, Tomaž Lukner, Simon Rajter in Rok Methans).
Zajuckaj in zapoj je tradicionalna glasbena prireditev v središču Ljubljane, ki jo že več kot 20 let pripravlja Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi je s svojimi 55 leti predvajanja najstarejša terenska oddaja prvega programa radia Slovenija. Vse od leta 1967 snema na terenu slovenske zemlje, pa tudi med Slovenkami in Slovenci na drugi strani državne meje in v svetu vse, kar je povezano z izročilno glasbeno dediščino. Glasbeno izročilo predstavlja, ozavešča, analizira, spremlja spremembe in ga vrača nazaj v družbeno okolje. Za izročanje gre – in v 55 letih se izroča tudi že poslušanje in spremljanje radijske oddaje ter tako med mladimi generacijami ozavešča eno izmed poslanstev in pomenov nacionalnega radia. V Črni na Koroškem smo ob tej priložnosti v petek, 30. septembra 2022, krstno izvedli delo skladatelja in dirigenta Lojzeta Kranjčana, ki je pripravil in oddaji posvetil suito Črjanske pravljice. Gre za delo, ki prepleta glasbo simfoničnega orkestra, solistk in ljudske pravljice iz Črne ter njene okolice. Suita ima šest stavkov: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA in VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH. Delo izvajajo člani in članice Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistke: Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic. Pripoveduje dr. Tomaž Simetinger, besedo vodi Milan Krapež.
Zajuckaj in zapoj je ena izmed redkih prireditev v Ljubljani, ki predstavlja ljudske pevce in godce, še vedno povezane s spontanim petjem in glasbo v kroženju medgeneracijskega prenašanja izročila. Prvi koncert so pripravili leta 1997. Od začetkov mineva 25 let in Zajuckaj in zapoj je postala že znana prireditev Glasbenonarodopisnega inštituta. Z oddajo bomo pobrskali po posnetkih koncerta vse od leta 1998 pa so 2021. Več o prireditvi bo povedala organizatorka, dr. Urša Šivic. Zapeli in zaigrali bodo: Folklorna skupina Val Resia, Ljudski pevci iz Obirskega, Marija Varga iz Dobrovnika, Tamburaši iz Sodevcev, Ljudske pevke iz Zgornjega Leskovca, Smledniški pritrkovalci, Godci KUD Franc Ilec Loka Rošnja, Veronika Zajec, Robnikov sestri in Ivan Retko, Ljudski pevci iz Cirkulan, Kapelski pubje, Ljudske pevke iz Adlešič, Družina Erčulj, Muzikanti FD Lancova vas, Pevke AFS France Marolt, Gailtaler Widlsänger - Ziljski ljudski pevci in Maroltovke.
Prenos koncerta iz Doma kulture v Črni na Koroškem v počastitev 55-letnice najstarejše terenske oddaje Radia Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Nastopili bodo: Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom, solistke Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic ter pripovedovalec Tomaž Simetinger. Krstna izvedba novega glasbenega dela skladatelja Lojzeta Krajnčana, Suita Črjanske pravljice, ki ima šest stavkov z naslovi: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA IN VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH.
Ljudska glasba je živa snov, ki se nenehno spreminja in živi svoje življenje, še posebno v obdobju, ko je pod vplivom medijev in sodobnega življenja močno spremenila svojo vlogo v življenju ljudi, s tem pa posredno tudi vsebino in obliko, je zapisal glasbenik in glasbeni urednik Tomaž Rauch. Danes bomo dali prostor glasbi in izvajalcem, ki zajemajo iz vira slovenske glasbene dediščine in ji dodajajo nove glasbene odtenke. Poslušamo: Sounds of Slovenia, Hedera Vento, Jararaja in Trio Lumi.
Neveljaven email naslov