Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
222 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Sopranistka Zlata Ognjanović je 19. februarja 2022 prejela nagrado Sama Smerkolja, ki jo za dosežke na področju operne umetnosti podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Umetnica je v svoji dobra tri desetletja trajajoči pevski karieri nastopila v več kot tisoč opernih predstavah in upodobila 65 vlog. Uveljavila se je tudi kot izvrstna pevka samospevov in drugih vokalno inštrumentalnih del in tako je s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami trajno obogatila slovensko glasbeno umetnost.
Letos mineva 330 let od rojstva najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppa Tartinija. V počastitev tega jubileja je Vlada Republike Slovenije leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto. Praznovanje obletnice se je začelo s koncertom priznanega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in orkestra Ferruccia Busonija v portoroškem Avditoriju , do konca leta pa se bo zvstilo še več glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo obudili spomin na življenje in delo velikega umetnika. Leta 2020, ko smo se spominjali tudi 250-obletnice njegove smrti, se je Tartiniju poklonil naš vrhunski komorni sestav, Godalni kvartet Tartini, ki je na nosilec zvoka posnel štiri njegove sonate a quatro.
Sredi februarja 2022 se je v 84. letu starosti poslovil trobentar, skladatelj, aranžer in pedagog Franc Korbar, ki je glasbi posvetil svoje življenje. Začel je z violino, a je kmalu vzljubil trobento. Najprej je igral v ljubljanskih plesnih orkestrih na Taboru in v Narodnem domu, pri 18-ih se je pridružil svojemu prvemu narodno zabavnemu ansamblu Veseli planšarji. Kot skladatelj, aranžer, trobentar, pevec in pisec besedil je sodeloval z različnimi zasedbami, od ansambla Dobri znanci, ansambla Borisa Kovačiča, pa do Slovenskih muzikantov, s katerimi je prepotoval svet. V tujini se ga je prijel laskavi vzdevek »kralj trobente«. A bil je tudi odličen pevec in eden tistih skladateljev, ki mu je slovenska narodna pesem predstavljala temelj avtorskega ustvarjanja. Več let se je posvečal pedagoškemu delu. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk. Ustvaril je prek petsto avtorskih del, idej za nove skladbe mu nikoli ni zmanjkalo. Pisal je glasbene priredbe za različne orkestre, do zadnjega je bil tudi član Godbe ljubljanskih veteranov, pri kateri je igral bariton. Trobentarju Francu Korbarju, njegovi glasbi in izvedbam posvečamo tokratno oddajo Slovenski solisti.
Hornist Andrej Žust je že deset let član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije, ki bo 18. februarja 2022 pod vodstvom Kirilla Petrenka gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gostovanje orkestra je plod večletnih prizadevanj in predstavlja enega od vrhuncev letošnje sezone. Andrej Žust je eden od treh slovenskih glasbenikov, ki so v zadnjih letih postali člani tega odličnega orkestra. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, skladatelj in dirigent Damijan Močnik, je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec, saj njegove skladbe redno izvajajo najboljši domači in tuji zbori na uglednih festivalih po svetu. Predstavitev njegove glasbe sta v zadnjih letih pripravila tudi Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj so jo predvajali tudi v več državah po Evropi. Na domačih odrih je skladatelj pozornost občinstva in kritike vzbudil s svojo mladinsko opero Všeč si mi, kot aktiven zborovodja pa je s svojim delovanjem pomembno prispeval k razvoju slovenske zborovske kulture. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, januarja 2022 pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta. Maja 2021 sta izdali drugo skupno ploščo z naslovom Voyage musical – Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili dela skladateljev Henrija Duparca, Gabriela Fauréja, Reynalda Hahna, Clauda Debussyja in Maurica Ravela. Kot je zapisano v spremni knjižici, umetnici raziskujeta intimne povezave med zvenom in pomenom, glasbo in poezijo, ki jih ponuja francoski samospev.(Foto: Darja Štravs Tisu)
Tomaž Rauch je skladatelj, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, s katero se je začel poglobljeno ukvarjati v skupini Trinajsto prase. Igral je tudi v skupini Črnobela muzika, že 25 let pa redno sodeluje z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, za igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. Pred kratkim je ustvaril tudi izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki jo predstavlja v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Basbaritonist Marcos Fink je v svoji več kot tri desetletja dolgi karieri poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Tenorist Martin Sušnik je študij petja z odliko končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je član opernega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je poustvaril vrsto nosilnih tenorskih vlog. Posveča se tudi petju oratorijev, maš in samospevov. Sredi novembra je za koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana s pianistom Vladimirjem Mlinarićem pripravil večer samospevov, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Antona Dermote namenil glasbi slovenskih skladateljev 19. in 20. stoletja. Ob tej priložnosti ga je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Pianist Aleksander Gadžijev je eden redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v presežkih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanju Hamamatsu na Japonskem leta 2015, tri leta pozneje je zmagal na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Monte Carlu. Letos je kot zmagovalec prepričal žirijo mednarodnega klavirskega tekmovanja v Sydneyu v Avstraliji, nazadnje pa je oktobra svojo izjemnost potrdil s prejetjem druge nagrade na prestižnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi. Prvič po tem izjemnem uspehu je za slovensko občinstvo sredi novembra nastopil v Portorožu, takrat ga je pred radijski mikrofon povabila glasbena urednica Tatjana Gregorič.
Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše. Z umetnico se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju, kjer je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike. Trenutno piše doktorsko disertacijo na področju glasbene analitike in Haydnove simfonike, poleg skladanja in koncertiranja pa se posveča tudi poučevanju. Pred pol leta smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripoveduje o svoji glasbi in umetniški poti.
Dalibor Miklavčič igra na različne inštrumente s tipkami. Kot velik občudovalec Mozartove glasbe je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki še niso bile izdane, odkrivajo pa skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha. Z Daliborjem Miklavčičem se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Miha Haas zelo uspešno deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo tolkalca Francija Krevha. Član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7 je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki je letos junija potekal v Štanjelu. Ob tej priložnosti se je o zvoku, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala s Francijem Krevhom pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Primorska violinistka in plesalka Mojca Gal, ki že več let živi v Švici, kjer deluje kot izvajalka na mednarodnih odrih na področju stare glasbe in baleta 18. stoletja, je gostja današnje oddaje Slovenski solisti. V pogovoru s Tatjano Gregorič predstavlja zgoščenko komorne skupine Ad Fontes, ki jo umetniško vodi v švicarskem Baslu. Pogovor je nastal na začetku avgusta, ko se je violinistka za teden dni vrnila v Slovenijo.
V oddaji baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović predstavljata skupen projekt, ki sta ga posnela pred kratkim. Cikel Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce. Z umetnikoma se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Nadaljevanje pogovora s flavtistom Matejem Zupanom, ki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel album opernih fantazij skladateljev 19. stoletja. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma umetnik pripoveduje tudi o svoji umetniški poti.
Neveljaven email naslov