Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
222 epizod
222 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Evropska mreža za staro glasbo REMA je 21. marec predlagala za evropski dan stare gasbe, kar je leta 2013 potrdil tudi evropski parlament. Ob bližajočem se praznovanju, ki se mu s koncertom slovenskih glasbenikov pridružuje tudi Slovenija, smo v oddajo Slovenski solisti povabili pobudnika praznovanja pri nas, flavtista, pedagoga, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Seviqc Brežice, Klemna Ramovša. Leta 1982 je ustanovil Festival Radovljica, po treh desetletjih pa z enako vnemo in navdušenjem uresničuje takrat zastavljene smernice in cilje. Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 2012 prejel tudi ugledno odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja, s katerim ga je počastila Republika Francija.
Ob 25 letnici delovanja Zbora Slovenske filharmonije smo v oddajo povabili člana in solista tega zbora, baritonista Matevža Kinka. Iz petja je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, za svoj diplomski nastop je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral tudi iz umetnostne zgodovine. Sodeloval je z različnimi zbori, kot pevec samospevov je veliko nastopal s pianistko Vlasto Doležal Rus. Več let se je posvečal pedagoškemu delu, danes pa deluje tudi kot zborovodja MePZ Šentviški zvon, MePZ Klas Groblje in cerkvenega zbora iz Šentvida pri Lukovici.
3. marca se v Ljubljani začenja nov cikel Stara glasba na Novem trgu. V oddajo smo zato povabili enega od snovalcev tega cikla, člana komorne zasedbe Musica cubicularis, organista in čembalista Tomaža Sevška. Iz orgel in čembala je diplomiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu, izobraževal se je tudi na Eastmanovi glasbeni šoli v Rochestru v ZDA. Kot koncertni solist in komorni glasbenik veliko nastopa doma in v tujini. Posveča se izvajalski praksi na različnih inštrumentih s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V zadnjih letih se ukvarja tudi s francoskim koncertnim harmonijem iz druge polovice 19. stoletja.
V oddaji tokrat gostimo citrarko Cito Galič, ki je s citrami prepotovala svet, glasbo za citre pa je posnela na več kot petdeset nosilcev zvoka. V več kot tridesetletni karieri je bila članica različnih ansamblov, posebno pozornost pa je vselej namenjala ohranjanju slovenske ljudske glasbe. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument: Sto slovenskih pesmi za citre, Najlepše melodije sveta in Najlepše melodije Slovenije 1,2. Aktivno se posveča poučevanju, v zadnjem času pa deluje kot članica ansambla Dame domače glasbe in kot predsednica KUD Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
Gost oddaje je skladatelj, tubist in pedagog Igor Krivokapič, ki je z neomajno vero in vizionarsko idejo vzpodbudil nastanek nove družine helikonov. Ta glasbila odlikuje topla in mogočna zvočnost, poučevanje teh krožno zavitih trobil pa je postalo del učnega načrta v glasbenih šolah in ponekod tudi stalna praksa. Tako na helikone igra že najmlajša generacija glasbenikov, med njimi sta Bratko in Vidor Krivokapič, ki igrata ob spremljavi Katalin Peter Krivokapič.
Dalibor Miklavčič je vsestranski umetnik, ki se z vso strastjo posveča igranju na inštrumente s tipkami. Na dunajski Univerzi za glasbo je končal študij orgel, izpopolnjeval se je tudi na Mednarodni akademiji za staro glasbo v Milanu. Kot raziskovalec preteklih izvajalskih praks se veliko posveča igranju na pedalni klavir in pedalni čembalo. Svoje muzikološke raziskave in edinstven zven pedalnih glasbil predstavlja tudi po svetu, kjer predava in koncertira. Deluje tudi kot pedagog, v Glasbeni šoli Zavoda Sv. Stanislava in na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Gost oddaje je Mitja Dragolič, ki je 20. januarja 2016 prejel zlati znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za izjemne dosežke na področju inštrumentalne glasbe. Profesor klarineta in saksofona je končal tudi študij dirigiranja na Glasbenem konservatoriju v Maastrichtu na Nizozemskem. Dirigira Godbi Cerknica in Pihalnemu orkestru Glasbene šole Grosuplje. Z obema zasedbama na mednarodnih tekmovanjih posega po najvišjih priznanjih.
Dirigent Marko Munih je 9. januarja 2016 dopolnil 80 let. Šestdeset let je sooblikoval glasbeno življenje pri nas, za svoje delo pa je bil večkrat nagrajen. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Bettetovo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in nazadnje, 20. januarja, zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo. Ob tej priložnosti je maestro o svojem življenju in umetniškem poustvarjanju spregovoril tudi v oddaji Slovenski solisti.
Maja Kojc je umetniški vodja in solooboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Oboo je študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo in na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Nastopa kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica. Vrsto let je sodelovala v pihalnem kvintetu Ariart, s to zasedbo je posnela tudi tri plošče, leta 2004 pa je izšla njena solistična zgoščenka. Je tudi umetniški vodja in ustanoviteljica festivala oboistov in fagotistov OFF Izola ter tekmovanja OFF BEAT Krško.
21. januarja 2016 bo Opera SNG Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom uprizorila Verdijevo opero Otello. Naslovno vlogo bo pel gost tokratne oddaje Slovenski solisti, Branko Robinšak. Nagrajenec Prešernovega sklada je vrsto let nastopal na tujih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici, od leta 2000 pa je član ljubljanske Opere, kjer se predstavlja v najvidnejših in najtežjih tenorskih vlogah.
V oddaji predstavljamo trobentača Franca Korbarja, ki je vse svoje življenje posvetil trobenti. Najprej je igral v plesnih orkestrih, potem pa je z različnimi ansambli prepotoval svet. Vrsto let se je posvečal pedagoškemu delu, na koncu poklicne poti je razvil lastno tehniko igranja. Kot skladatelj in aranžer se je veliko posvečal negovanju slovenske ljudske pesmi. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk.
Nina Prešiček velja za eno naših osrednjih izvajalk sodobne klasične glasbe. Raziskovalka klavirskega zvoka in eksperimentatorica, ki rada sodeluje pri intermedijskih dogodkih, je svojemu umetniškemu izrazu najbolj zvesta v solističnih nastopih. Sodeluje tudi z drugimi komornimi glasbeniki in v ansamblu Kompulz. Študirala je na Akademiji za glasbo v Stuttgartu in na Nacionalnem konservatoriju v Toulousu, na pariški Sorboni pa je končala tudi študij glasbene estetike 20. in 21. stoletja. Po njenem izboru v oddaji predvajamo glasbo Lojzeta Lebiča, Igorja Štuheca, Mauricia Kagla in Johna Cagea.
Klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič od leta 1994 skupaj muzicirata v duu Claripiano. Oba sta diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, magistrirala pa na salzburškem Mozarteumu. Izpopolnjevala sta se tudi na Visoki šoli za glasbo v Kolnu pri Anthonyju Spiriju. Koncertna pot ju je vodila od Los Angelesa, Stockholma, Edinburgha, Salzburga, Prage, Ljubljane do Beograda in Erevana. Prijateljevanje s slovenskimi skladatelji je vzpodbudilo nastanek številnih novih del za klarinet in klavir, ki jih redno izvajata na koncertih in snemata za arhiv Radia Slovenija. Izdala sta tudi štiri zgoščenke, Legende (2000), Srečanja (2004), Romantic Claripiano (2012) in 20 Claripiano (2014) ob 20 letnici umetniškega delovanja.
Gostja oddaje je sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, ki ji je 1. decembra 2015 Slovensko komorno glasbeno gledališče za umetniške dosežke na področju opere podelilo nagrado Sama Smerkolja. Solistka mariborske Opere je prepričljiva interpretka tako opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno - inštrumentalnih del in samospeva.
Marko Hatlak je eden naših najvidnejših harmonikarjev. Harmoniko je študiral v Nemčiji, najprej v Weimarju, potem pa še v Wurzburgu, kjer je končal podiplomski študij pri slovitem profesorju Stefanu Hussongu. Nastopa kot solist in sodeluje s številnimi priznanimi umetniki, zasedbami in orkestri, na njegovem repertoarju pa je tango, klasična in etno glasba.
Gosta oddaje sta flavtistka Ana Kavčič Pucihar in pianist Blaž Pucihar. Oba solistično in komorno muziciranje nadgrajujeta z drugimi dejavnostmi, Ana je tudi zelo uspešna pedagoginja in raziskovalka pedagoških praks, Blaž pa skladatelj in aranžer. Njuno delo pa ima odlične odzive tudi v tujini. Njun najnovejši skupni projekt je učbenik Igramo se flavto, ki sta ga v polletnem bivanju v ZDA prevedla in priredila tudi za ameriški trg.
Gostja oddaje je Maja Savnik, ki je aprila 2015 uspešno opravila avdicijo in postala članica uglednega Avstralskega komornega orkestra. Violino je študirala na Univerzi za glasbo v Gradcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejela je več nagrad, med njimi tudi študentsko Prešernovo nagrado. V času študija je delovala kot koncertna mojstrica Simfoničnega in Komornega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, kot solistka je nastopila z najvidnejšimi slovenskimi poklicnimi orkestri. Več let je bila članica Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra te ustanove.
Gost oddaje je kitarist Žarko Ignjatović, ki je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu in na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, podiplomski študij kitare pa je končal na Mozarteumu v Salzburgu. Danes se poleg solističnih nastopov veliko posveča komorni igri. Igra v duu s kitaristom Jerkom Novakom, flavtistom Cvetom Kobalom, čelistom Nebojšo Bugarskim, klarinetistom Slavkom Kovačičem in mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Furst. Izdal je več plošč, deluje tudi kot pedagog.
Gost oddaje je Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt Stop, ansambla za sodobno glasbo MD7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. je tudi soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja ter vodja tolkalnih krogov, poleg poučevanja pa se posveča tudi kreativnim pedagoškim predstavam in delavnicam za otroke. Njegov osrednji fokus je namenjen komorni tolkalni glasbi, tako že vrsto let soustvarja programsko shemo in delo Slovenskega tolkalnega projekta. S tolkalno skupino Studio za tolkala je prejel Bettetovo priznanje, s skupino Stop pa Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
V oddajo smo povabili sopranistko Katjo Konvalinka, ki je solopetje doštudirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa je iz opernega in koncertnega petja magistrirala na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Specializacijo je končala pri sopranistki Vlatki Oršanić. Nastopa v opernih hišah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, od leta 2011 tudi vodi Slovensko komorno glasbeno gledališče. Dejavna je tudi kot koncertna pevka, nastopila je že z najvidnejšimi slovenskimi orkestri, celovečerne recitale samospevov pa je imela po Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in Srbiji.
Neveljaven email naslov