Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Opera o starem slepem kralju, njegovem sinu ter nekdanjem princu in Fiori - prvič na naših valovih.
Opera Ljubezen treh kraljev Itala Montemezzija še danes velja za uspešno sintezo italijanske in čezalpske melodramske tradicije. Zgodba opere je v duhu temačnih srednjeveških zgodb, ki so bile v tistem obdobju v Evropi v modi in so temeljile na bogatih literarnih besedilih, polnih dekadentne estetike in erotike. Kar zadeva glasbeni jezik, se kažejo zelo očitne stične točke z Wagnerjevim Tristanom in Izoldo ter Debussyjevim Pelleasom in Melisando. Čeprav je v strukturi in glasbenem jeziku jasno opaziti tuje vzorce, opera Ljubezen treh kraljev ni zgrajena le v obliki, ki je tuja italijanskemu izročilu. Nasprotno, Montemezzi, čeprav ne sega po tipično italijanskih spevno zaokroženih glasbenih točkah, v svoji glasbi uporablja bogato in ekspresivno vokalno deklamacijo, ki se odmika od takratnega resnicoljubnega verizma in "kričeče" vokalnosti s prefinjenim pisanjem, v katerem so očitni vplivi literarnega simbolizma in dekadentnosti.
Po moči dramske karakterizacije izstopa lik slepega starega kralja Archibalda (Jevgenij Stavinski), čigar barbarska krutost je v nasprotju s plemenitostjo mlajših junakov – njegovega sina, bodočega kralja Manfreda (Roman Burdenko) in nekdanjega princa Avita (Giorgio Berrugi). Zgodba pa je zgrajena okoli Fiore (Chiara Isotton), Manfredove žene in nekdanje Avitove zaročenke. Nastopajo še: Giorgio Misseri (služabnik Flaminio), Fan Zhou (Fiorina služkinja), Flavia Scarlatti (Dekle), Andrea Tanzillo (Fant) in Marzia Castellini (Žena). Zbor in orkester Teatra alla Scala vodi Pinchas Steinberg.
27 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Opera o starem slepem kralju, njegovem sinu ter nekdanjem princu in Fiori - prvič na naših valovih.
Opera Ljubezen treh kraljev Itala Montemezzija še danes velja za uspešno sintezo italijanske in čezalpske melodramske tradicije. Zgodba opere je v duhu temačnih srednjeveških zgodb, ki so bile v tistem obdobju v Evropi v modi in so temeljile na bogatih literarnih besedilih, polnih dekadentne estetike in erotike. Kar zadeva glasbeni jezik, se kažejo zelo očitne stične točke z Wagnerjevim Tristanom in Izoldo ter Debussyjevim Pelleasom in Melisando. Čeprav je v strukturi in glasbenem jeziku jasno opaziti tuje vzorce, opera Ljubezen treh kraljev ni zgrajena le v obliki, ki je tuja italijanskemu izročilu. Nasprotno, Montemezzi, čeprav ne sega po tipično italijanskih spevno zaokroženih glasbenih točkah, v svoji glasbi uporablja bogato in ekspresivno vokalno deklamacijo, ki se odmika od takratnega resnicoljubnega verizma in "kričeče" vokalnosti s prefinjenim pisanjem, v katerem so očitni vplivi literarnega simbolizma in dekadentnosti.
Po moči dramske karakterizacije izstopa lik slepega starega kralja Archibalda (Jevgenij Stavinski), čigar barbarska krutost je v nasprotju s plemenitostjo mlajših junakov – njegovega sina, bodočega kralja Manfreda (Roman Burdenko) in nekdanjega princa Avita (Giorgio Berrugi). Zgodba pa je zgrajena okoli Fiore (Chiara Isotton), Manfredove žene in nekdanje Avitove zaročenke. Nastopajo še: Giorgio Misseri (služabnik Flaminio), Fan Zhou (Fiorina služkinja), Flavia Scarlatti (Dekle), Andrea Tanzillo (Fant) in Marzia Castellini (Žena). Zbor in orkester Teatra alla Scala vodi Pinchas Steinberg.
Vincenzo Bellini je v svojem kratkem življenju napisal skoraj ducat oper.
Z nami ga bodo spremljali tudi poslušalci Evropske zveze radijskih postaj (EBU), in sicer hrvaškega, portugalskega in romunskega nacionalnega radia.
Glasba je v tej operi nenavadno poetična, polna tople lirike in nežnega čustva.
Prva mariborska uprizoritev te opere pod taktirko Farhadsa Stadeja in v režiji gledališkega ustvarjalca Gáborja Tompe je nedvomno dobrodošla novost in aktualna repertoarna obogatitev.
Med Verdijevimi operami je le malo takih, ki bi se po številu všečnih glasbenih točk lahko primerjale s Trubadurjem.
Prva uprizoritev te glasbene drame v Mariboru.
Ta opera je značilen predstavnik značilnega italijanskega vedrega gledališča.
Neveljaven email naslov