Na »tabletah in igli« so bili civilisti, vojaki, zloglasni feldmaršali in pacient A – Adolf Hitler

Prvega septembra mineva osemdeset let od izbruha druge svetovne vojne. O vzrokih in okoliščinah, ki so privedli do največje morije v zgodovini, je bilo do sedaj napisanih že nič koliko knjig. V tokratnem Sobotnem branju je v precepu delo Normana Ohlerja Popolna omama – droge v tretjem rajhu. Nemški publicist med številnimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo o Hitlerju, nacizmu in vojni, izpostavlja načrtne in sistematične zlorabe mamil tako v nemški vojski kot tudi v nemškem državnem vodstvu. Kako so torej trde droge vplivale na potek svetovnega spopada?

Novinar in pisatelj Norman Ohler je opravil pogovore s številnimi pričami, vojaškimi zgodovinarji in zdravniki ter preučil dokumente v nemških in ameriških arhivih. Pred njim se je izrisala slabo poznana, tudi zamolčana resnica o nacistični Nemčiji in o zločinskem vodstvu režima, ki je svet pahnil v drugo svetovno vojno. Iz zapisov Hitlerjevega osebnega zdravnika Theodorja Morella mu je uspelo razvozlati, kdo so bili pacienti A, B in C, ki so bili odvisni od vsakodnevnih odmerkov Morellovih čudežnih injekcij. Pred Ohlerjem se je razgalila resnica o zlorabi najtrših drog v tretjem rajhu; na »tabletah in igli« so bili tako rekoč vsi: od civilistov do vojakov in zloglasnih feldmaršalov in nenazadnje do pacienta A – samega Adolfa Hitlerja. Na vrhuncu Hitlerjeve odvisnosti mu je moral Morell večkrat dnevno vbrizgati mešanico, ki je vsebovala več kot 80 različnih substanc.

Temačno ozadje je pritegnilo tudi dr. Andreja Studna z Inštituta za novejšo zgodovino. Slovenski zgodovinar pravi, da se je množična proizvodnja, uporaba in zloraba drog v Nemčiji razmahnila po porazu v prvi svetovni vojni. Takratno obdobje je prav gotovo zaznamoval razvoj sintetičnega metamfetamina – čudežnega mamila, poživila, poimenovanega pervitin. Danes bi mu rekli kristal met ali ekstazi. Zloglasni pervitin je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja tako rekoč »ljudska droga«, dostopen in naprodaj v lekarnah. Uporabo pervitina v vojaške namene lahko enačimo z blitzkriegom – bliskovito vojno, v kateri je nemška vojska 1. septembra leta 1939 prestopila poljsko mejo.