Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi Sopotnik v novi sezoni je bil Tomaž Zwitter, profesor astronomije in astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.
"Mars je zelo zahteven planet, kisika tako rekoč ni, še Sahara je bolj prijazna"
Prvi Sopotnik v novi sezoni oddaje je bil Tomaž Zwitter, profesor astronomije in astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko: “Fizik bo poskušal razumeti vsa področja, ne bo ga motilo, da jih ni študiral. Za nas je značilno tudi, da smo malce leni. ”
“Vesolje je za ljudi zanimivo, a veliko jih misli, da ga ne morejo razumeti. Če sam česa ne vem, študentom obljubim, da bom odgovor poiskal.”
Taborništvo je Tomažu Zwittru dalo veliko: “Postaneš skromnejši, manj zlagan. Pa vendar se mi zdi, da se ljudje vse bolj zavedajo in sprašujejo ali določeno stvar resnično potrebujemo.”
“Potrjeno je, da je na Marsu slana voda. To je pomembno odkritje, saj je prav Mars za Luno najbolj dosegljiv.”
O teoretični možnosti življenja na Marsu: “Mars je zelo zahteven planet, kisika tako rekoč ni. Ne bi razmišljal o selitvi tja, še Sahara je bolj prijazna. Zemlja je edino, kar imamo.”
Dr. Zwitter je med prvimi v Sloveniji začel uporabljati računalnik, njegov prvi je bil Sinclair. Družabnih omrežij pa ne uporablja, do varovanja podatkov na spletu je zelo previden: “Moj brat dela na Onkološkem inštitutu. Tam imajo podatke o bolnikih ločene od interneta. To me je pomirilo.”
Prvi Sopotnik v novi sezoni je bil Tomaž Zwitter, profesor astronomije in astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.
"Mars je zelo zahteven planet, kisika tako rekoč ni, še Sahara je bolj prijazna"
Prvi Sopotnik v novi sezoni oddaje je bil Tomaž Zwitter, profesor astronomije in astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko: “Fizik bo poskušal razumeti vsa področja, ne bo ga motilo, da jih ni študiral. Za nas je značilno tudi, da smo malce leni. ”
“Vesolje je za ljudi zanimivo, a veliko jih misli, da ga ne morejo razumeti. Če sam česa ne vem, študentom obljubim, da bom odgovor poiskal.”
Taborništvo je Tomažu Zwittru dalo veliko: “Postaneš skromnejši, manj zlagan. Pa vendar se mi zdi, da se ljudje vse bolj zavedajo in sprašujejo ali določeno stvar resnično potrebujemo.”
“Potrjeno je, da je na Marsu slana voda. To je pomembno odkritje, saj je prav Mars za Luno najbolj dosegljiv.”
O teoretični možnosti življenja na Marsu: “Mars je zelo zahteven planet, kisika tako rekoč ni. Ne bi razmišljal o selitvi tja, še Sahara je bolj prijazna. Zemlja je edino, kar imamo.”
Dr. Zwitter je med prvimi v Sloveniji začel uporabljati računalnik, njegov prvi je bil Sinclair. Družabnih omrežij pa ne uporablja, do varovanja podatkov na spletu je zelo previden: “Moj brat dela na Onkološkem inštitutu. Tam imajo podatke o bolnikih ločene od interneta. To me je pomirilo.”
Raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, je avtorica strokovnih knjig in priročnikov, vodi tudi inštitut za izobraževalni management SOFOS.
Docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju je lani prejela priznanje Prometej znanosti.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz Koroške, pri časniku Večer je urednica in novinarka, ki prvenstveno jemlje pod drobnogled koroško regijo, pa tudi širše, problemske teme regionalnega in gospodarskega razvoja. Zanimajo jo zgodbe iz vsakdanjega življenja in aktivno delovanje posameznika.
Mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrik, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja v novomeški glasbeni šoli in strastna tekačica - tudi na maratonih.
Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec je med epidemijo koronavirusne bolezni ustvaril knjigo Karantena. Rim. Rim je bil tudi prestolnica prvega žarišča epidemije v Evropi. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji.
Gledališčki in filmski igralec Jure Ivanušič je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira.
Skladbe Nine Šenk, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu.
Avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme.
Doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro, s predstavami je obredel domala ves svet, stkal vezi s številnimi uketniki, vodil mednarodne glasbene delavnice. Do marca letos brez predaha.
Sopranistka, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih.
Ilustrator, karikaturist in stripar Ciril Horjak razmišlja o humorju, brez katerega bi bil hipen položaj še veliko zahtevnejši.
O predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma
S pisateljico o kmetovanju in pisanju v Jurovskem dolu ter o izkušnjah pandemije iz Milana in Berlina.
V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe.
Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da v trenutnih časih ne vidi vzporednic z osamosvojitvijo.
Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo. Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev.
Lektorica in literatka, ki piše poezijo in prozo, za otroke in odrasle. Je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev.
Pevka skupine tAman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem.
Arhitektka, ki s svojim domiselnim pristopom šivanja ustvarja slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci.
Neveljaven email naslov