Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lenarta J. Kučića, novinarja in kolumnista Dela, zanimajo ljudje, ki so veliki strokovnjaki na svojem področju, hkrati pa se jim ob določenih temah zasvetijo oči. Nekoga, ki je sposoben napisati dober odstavek, ne more označiti za nezanimivega.
Lenarta J. Kučića, novinarja in kolumnista Dela, zanimajo ljudje, ki so veliki strokovnjaki na svojem področju, hkrati pa se jim ob določenih temah zasvetijo oči. Nekoga, ki je sposoben napisati dober odstavek, ne more označiti za nezanimivega.
“Če je novinarstvo le služba, hitro pristanemo na tem, kar običajno kritiziramo – torej na neki birokratski logiki.”
Za civilno družbo je v Sloveniji še dovolj prostora. “Na ravni samoorganiziranja imamo še veliko prostora. Ljudje se ne zavedajo, da lahko sami branijo svoje interese.”
“Mladi niso neka čudna, tuja vrsta, ampak ljudje, ki si zastavljajo ista vprašanja kot njihovi predhodniki.”
Mediji v Sloveniji bi se po njegovem morali zares začeti ukvarjati s svojimi občinstvi. “Ne moremo jih več imeti le za brezoblično maso.”
“Če imam na potovanju čas, vedno obiščem tudi mestno pokopališče. Zanimajo me grobovi znanih ljudi.”
Lenarta J. Kučića, novinarja in kolumnista Dela, zanimajo ljudje, ki so veliki strokovnjaki na svojem področju, hkrati pa se jim ob določenih temah zasvetijo oči. Nekoga, ki je sposoben napisati dober odstavek, ne more označiti za nezanimivega.
Lenarta J. Kučića, novinarja in kolumnista Dela, zanimajo ljudje, ki so veliki strokovnjaki na svojem področju, hkrati pa se jim ob določenih temah zasvetijo oči. Nekoga, ki je sposoben napisati dober odstavek, ne more označiti za nezanimivega.
“Če je novinarstvo le služba, hitro pristanemo na tem, kar običajno kritiziramo – torej na neki birokratski logiki.”
Za civilno družbo je v Sloveniji še dovolj prostora. “Na ravni samoorganiziranja imamo še veliko prostora. Ljudje se ne zavedajo, da lahko sami branijo svoje interese.”
“Mladi niso neka čudna, tuja vrsta, ampak ljudje, ki si zastavljajo ista vprašanja kot njihovi predhodniki.”
Mediji v Sloveniji bi se po njegovem morali zares začeti ukvarjati s svojimi občinstvi. “Ne moremo jih več imeti le za brezoblično maso.”
“Če imam na potovanju čas, vedno obiščem tudi mestno pokopališče. Zanimajo me grobovi znanih ljudi.”
Prvakinja ljubljanske Drame s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT.
Nevrolog se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju.
Gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu.
Najboljša športna plezalka na svetu, ki jo prihodnje leto čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.
Zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi.
Ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, ki je doktoriral iz Plečnikove arhitekture.
Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije.
Redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah.
Pred dvema desetletjema je postala prva nogometna sodnica pri nas.
Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, je njegova spodbuda in njegov vzporedni svet.
Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.
Pisateljica, kmetica, novinarka in ustanoviteljica kolektiva Zelena centrala.
Bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke.
Pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra.
Psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske Psihiatrične klinike, večkrat nagrajen ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča.
Meteorolog pri Agenciji RS za okolje.
Mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms.
Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji
Najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta.
Magistriral je iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec.
Neveljaven email naslov