Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrati sopotnik je bil Urban Praprotnik, učitelj teka.
Ko med maratonom nastopi kriza, Urban Praprotnik pomisli, da je škoda, ker ga bo kmalu konec
Urban Praprotnik je profesor športne vzgoje, tekaški trener, ustanovitelj in vodja društva Urbani tekači ter ambasador akcije Ustavi se.
Pretekel je številne maratone v različnih državah, eden njegovih najljubših je tisti v Firencah, najlepše pa je seveda doma. Na enem izmed maratonov je v cilj pretekel tudi skupaj z nosečo ženo in tudi če bi se ustavilo na poti, sta imela v žepu denar za taksi, ki bi ju pripeljal do cilja.
“Zakaj je maraton v Ljubljani najlepši? Ker je naš in ker je to edini dan v letu, ko srečam vse stare prijatelje.”
Zase pravi, da je profesionalni rekreativec, tek je sestavni del njegovega življenja in tudi ko sedi, se skuša premikati.
“Gibljivo sedenje je najboljše sedenje. Ni dobro, da svoje telo predolgo držite v enem položaju, tudi če je pravilen.”
Teče v vseh vremenskih pogojih in med ena izmed najboljših lastnosti teka je, da lahko tečemo v vročini in mrazu, pod soncem in v dežju, tudi če le 15 minut na dan, važno je, da nekaj naredimo zase.
“Tek je odlična izbira, ker lahko tečemo v vseh vremenskih razmerah. Tako tudi na deževen dan naredimo nekaj zase.”
Besedna zveza “dober tek” ima v njegovem življenju dva pomena. Rad se zapodi med krožnike, je vegan, njegovi otroci so vegetarijanci z enim odklonom in sicer, da jedo jajca.
“Danes je ponudba hrane tako pestra, da nam sploh ne bi bilo potrebno jesti mesa. Veliko jih noče poskusiti, saj imajo premalo izkušenj z rastlinsko hrano.”
Tek ponuja odgovore na vprašanja, ki jih morda prej posameznik ni imel. Veliko jih je mnenja, da je tek dolgočasen, a se po njegovem mnenju morajo le prepustiti in se vzeti čas.
“Pogovorni tek ima najboljši tempo, podoben tempo sem imel, ko sem naenkrat pretekel 100 kilometrov na slovenski obali.”
Tokrati sopotnik je bil Urban Praprotnik, učitelj teka.
Ko med maratonom nastopi kriza, Urban Praprotnik pomisli, da je škoda, ker ga bo kmalu konec
Urban Praprotnik je profesor športne vzgoje, tekaški trener, ustanovitelj in vodja društva Urbani tekači ter ambasador akcije Ustavi se.
Pretekel je številne maratone v različnih državah, eden njegovih najljubših je tisti v Firencah, najlepše pa je seveda doma. Na enem izmed maratonov je v cilj pretekel tudi skupaj z nosečo ženo in tudi če bi se ustavilo na poti, sta imela v žepu denar za taksi, ki bi ju pripeljal do cilja.
“Zakaj je maraton v Ljubljani najlepši? Ker je naš in ker je to edini dan v letu, ko srečam vse stare prijatelje.”
Zase pravi, da je profesionalni rekreativec, tek je sestavni del njegovega življenja in tudi ko sedi, se skuša premikati.
“Gibljivo sedenje je najboljše sedenje. Ni dobro, da svoje telo predolgo držite v enem položaju, tudi če je pravilen.”
Teče v vseh vremenskih pogojih in med ena izmed najboljših lastnosti teka je, da lahko tečemo v vročini in mrazu, pod soncem in v dežju, tudi če le 15 minut na dan, važno je, da nekaj naredimo zase.
“Tek je odlična izbira, ker lahko tečemo v vseh vremenskih razmerah. Tako tudi na deževen dan naredimo nekaj zase.”
Besedna zveza “dober tek” ima v njegovem življenju dva pomena. Rad se zapodi med krožnike, je vegan, njegovi otroci so vegetarijanci z enim odklonom in sicer, da jedo jajca.
“Danes je ponudba hrane tako pestra, da nam sploh ne bi bilo potrebno jesti mesa. Veliko jih noče poskusiti, saj imajo premalo izkušenj z rastlinsko hrano.”
Tek ponuja odgovore na vprašanja, ki jih morda prej posameznik ni imel. Veliko jih je mnenja, da je tek dolgočasen, a se po njegovem mnenju morajo le prepustiti in se vzeti čas.
“Pogovorni tek ima najboljši tempo, podoben tempo sem imel, ko sem naenkrat pretekel 100 kilometrov na slovenski obali.”
Marko Pokorn, pediater in infektolog z ljubljanske infekcijske klinike, ambasador cepljenja, scenarist televizijskih in gldaliških uspešnic.
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica
Sopotnik v postdelovno popoldne je bil Sašo Bertoncelj, vrhunski športnik, ki je v vrhu gimnastike že dobro desetletje.
Klemen Košir, poznavalec hrane in družbe, kuharski samouk in kulinarični raziskovalec, založnik in publicist, avtor Najlepše slovenske knjige tri leta zapored.
Sopotnica to popoldne je bila ilustratorka, slikarka, arhitektka in pripovedovalka Mojca Sekulič Fo.
Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine, zaposlena na URI Soča, predavateljica na Pedagoški in Medicinski fakulteti, dejavna pri združenju Mladi zdravniki, vodja Familylabovih seminarjev je bila sopotnica.
Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo, redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, publicist, sopotnik v (post)delovno popoldne.
Matjaž Konvalinka, univerzitetni profesor matematike in koordinator LGBT skupnosti na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, je bil sopotnik v (post)delovno popoldne.
Izar Lunaček, doktor filozofije, risar stripov in ilustrator, je bil sopotnik v (post)delovno popoldne.
Zana Fabjan Blažič, aktivistka, etnologinja in kulturna antropologinja, učiteljica joge, sopotnica Danile Hradil Kuplen.
Danijel Andoljšek, reševalec na motorju na Reševalni postaji UKC Ljubljana, predavatelj za nacionalno poklicno kvalifikacij in učitelj na tečajih prve pomoči, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. Reševalni motorji so 50% hitrejši od drugih reševalnih vozil: “Vedno se najdejo tudi nepredvidljivi odzivi voznikov na cestah. Na motorju se vseeno vse malo hitreje odvija kot v avtu.”
Simon Krečič je pianist, dirigent in umetniški direktor Opere SNG Maribor. Letos marca je dirigiral štirim slovenskim orkestrom. Včasih smo imeli občutek, da mora biti dirigent avtokrat, zdaj pravi, da je dirigent “bolj demokratični vodja, ki mora imeti vizijo”.
Jana Krivec, šahovska velemojstrica, doktorica psihologije, univerzitetna predavateljica, predstojnica Šole za psihoterapijo na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije, sopotnica v (post)delovno popoldne.
Roman Kuhar, doktor sociologije, predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti, raziskovalec in urednik, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Petra Škarja – mlada podjetnica, ki s svojimi knjigami in predavanji spodbuja ljudi k samoiniciativnosti, inovativnemu podjetništvu in vsemu, česar nas niso naučili v šoli.
Neveljaven email naslov