Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.
Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser. Pripoveduje tudi zgodbe v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.
Sem anksiozno bitje, zagotovo ne bom še enkrat poslušal tega pogovora. Mogoče je to samokritika. Tudi filme, ki jih snemam, gledam le na premieri in potem nič več. Le pri gledaliških predstavah je drugače, jih moram gledat, ker jih vmes popravljam.
Nejc Gazvoda rad potuje v London, najljubše tuje mesto pa je Dunaj: "Včasih dobim hecen pogled, ko rečem, da je Dunaj moje mesto. Nisem sicer navdušen nad neko kičasto platjo mesta, ampak tam sem poslušal vrhunske klasične koncerte, imel sem občutek, da je mesto zelo odprto, hkrati pa je ohranilo nek evropski star duh."
Nejc Gazvoda veliko razmišlja o naši minljivosti, ob vprašanju, ali bi si želel živeti ‘v rikverc’ kot Benjamin Button, pa odgovarja:
Ne, meni se zdi, da je to pot, po kateri gremo. To se sliši kot kakšen tečaj joge, ampak treba je živeti čim bolj polno in veliko doživeti. Meni ne zmanjka stvari, ki me zanimajo. Tudi minljivost.
Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.
Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser. Pripoveduje tudi zgodbe v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.
Sem anksiozno bitje, zagotovo ne bom še enkrat poslušal tega pogovora. Mogoče je to samokritika. Tudi filme, ki jih snemam, gledam le na premieri in potem nič več. Le pri gledaliških predstavah je drugače, jih moram gledat, ker jih vmes popravljam.
Nejc Gazvoda rad potuje v London, najljubše tuje mesto pa je Dunaj: "Včasih dobim hecen pogled, ko rečem, da je Dunaj moje mesto. Nisem sicer navdušen nad neko kičasto platjo mesta, ampak tam sem poslušal vrhunske klasične koncerte, imel sem občutek, da je mesto zelo odprto, hkrati pa je ohranilo nek evropski star duh."
Nejc Gazvoda veliko razmišlja o naši minljivosti, ob vprašanju, ali bi si želel živeti ‘v rikverc’ kot Benjamin Button, pa odgovarja:
Ne, meni se zdi, da je to pot, po kateri gremo. To se sliši kot kakšen tečaj joge, ampak treba je živeti čim bolj polno in veliko doživeti. Meni ne zmanjka stvari, ki me zanimajo. Tudi minljivost.
V (post)delovno popoldne vas je spremljal dr. Gregor Majdič, znanstvenik, profesor za fiziologijo na ljubljanski Veterinarski in mariborski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne endokrinologije.
Elvira Hasanagić, sopranistka z rednim angažmajem v dresdenski Operi. Lani je prejela priznanje nemške kritike Mlada umetnica leta.
Sopotnik v (post)delovno popoldne je tokrat prof. dr. Uroš Ahčan. Od leta 2008 je predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstruktivno in estetsko kirurgijo UKC v Ljubljani. Je redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani in predsednik Slovenskega združenja plastičnih, rekonstrukcijskih in estetskih kirurgov.
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Anja Golob, pesnica, dvakratna Jenkova nagrajenka, književna urednica, kritičarka in dramaturginja.
V (post)delovno popoldne vas je spremljala Martina Batič, dirigentka, ki vrsto let sodeluje z najboljšimi evropskimi profesionalnimi zbori, vodila je zbor ljubljanske Opere in Slovenske filharmonije, zdaj prevzema mesto dirigentke, glasbene direktorice zbora Radia France.
Eva Boštjančič, izredna profesorica psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, vodja Katedre za psihologijo dela in organizacij.
Anika Horvat, izvajalka slovenske popularne glasbe, vas je spremljala v(post)delovno popoldne.
Simona Semenič je dramatičarka, večkratna Grumova nagrajenka, dramaturginja, režiserka in performerka, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada.
Tone Hočevar je novinar in publicist, nekdanji voditelj TV Dnevnika ter dolgoletni Delov dopisnik iz Latinske Amerike in Rima.
Zvezdan Pirtošek je nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik in raziskovalec, profesor in doktor medicine, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Špela Čadež, režiserka in producentka, mednarodno priznana ustvarjalka animiranih filmov.
Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
Sopotnica je bila Luna Jurančič Šribar, etnologinja, pisateljica in sodelavka društva Kralji ulice.
Matevž Šalehar – Hamo, pevec in kitarist, pisec glasbenih besedil, sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas je spremljal v (post)delovno popoldne
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Barbara Rajgelj, doktorica pravnih ved, docentka na Fakulteti za družbene vede, borka za človekove pravice.
Jure Ivanušič, gledališki in filmski igralec, režiser in scenarist, koncertni pianist, šansonjer, sopotnik Danile Hradil Kuplen.
Mitja Čander, urednik, esejist in kolumnist, scenarist dokumentarnih filmov, direktor založbe Beletrina, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Dominika Švarc Pipan, strokovnjakinja za mednarodno pravo, podpredsednica Jadranskega sveta, inštruktorica Natovega Centra odličnosti za boj proti terorizmu v Ankari in gostujoča docentka na Ameriški univerzi v BiH, sopotnica na Valu 202.
Maruša Majer, sopotnica Danile Hradil Kuplen, vas je spremljala v (post)delovno popoldne.
Neveljaven email naslov