Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

01.06.2015


Juhej, pojdemo od Tromejnika - stičišča tridržavnega narodnega parka - preko Reke, ki ima že stoletja tesne vezi s Slovenijo, in nastajajočega novega slovenskega knjižnega središča v Trstu do Škofič ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem!

Tromejnik –  prvo srečanje treh predsednikov na stičišču treh parkov

Na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije so se minuli teden ob dnevu evropskih parkov srečali predsedniki vseh treh držav Borut Pahor, Janos Ader in Heinz Fischer. Poudarili so zavezanost trajnostnemu razvoju in podprli prihodnje čezmejno sodelovanje, rezultat katerega je tudi tridržavni narodni park. Vanj so se povezali krajinski park Goričko, avstrijski naravni park Raab/Raba in madžarski narodni park Örség/Stražna krajina.

Slovenski predsednik Borut Pahor se je na srečanju zavzel za mirno in uspešno sosedstvo:

“Da bodo otroci od nas prevzeli boljšo in kakovostnejšo dediščino, kot smo jo mi prejeli od svojih staršev. Mir nam to omogoča, odgovornost pa nalaga, … “

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je med drugim ugotovil, da je sodelovanje evropskih narodov zelo pomembno:

“Zadovoljen sem, da je ideja o naravnih in narodnih parkih zaživela tudi na evropski ravni.”

Madžarski predsednik Janos Ader je ustanovitev tridržavnega parka označil za uspeh, tako z vidika sodelovanja in črpanja evropskih sredstev kot z vidika skupnega razmišljanja. Ob tem je spomnil, da je bilo območje na skrajnem zahodu Madžarske dolgo časa za javnost zaprto:

“Na srečo nas ne deli več železna zavesa, ampak nas povezujejo turistični zemljevidi, ki so jih skupaj pripravili predstavniki vseh treh držav.”

V.d. direktorice krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa ob tem v pogovoru s Silvo Eöry poudarila tudi velik pomen sodelovanja z rojaki v Porabju in njihovo razvojno agencijo Slovenska krajina. Agencija upravlja vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so predsedniki sklenili svoj obisk. Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc, ki sta jih sprejela na kmetiji, sta zadovoljno poudarila, da gre za zgodovinski dogodek tako za slovensko manjšino v Porabju kot tudi za samo vzorčno kmetijo.

Zadovoljen je bil tudi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, prav tako prepričan, da je bilo prvo srečanje predsednikov treh držav dobra promocija za v Porabju živeče rojake. Državna slovenska samouprava je sicer v petek z odprtjem obnovljenih prostorov proslavila 20-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka ima za svoj glavni cilj ohraniti slovenski jezik, kulturo in identiteto. Prav na tej osnovi so, pravi Ropoš, razvili tudi zelo pomembne institucije in prevzeli upravljanje dveh osnovnih šol. Več o doseženem v dveh desetletjih lahko slišite v oddaji.

“Juhe, pojdamo v Škof’če” 

V Škofičah ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob Vrbskem jezeru ne zamre. Tako kot je pred več kot 100 leti nastalo slovensko prosvetno društvo, da bi poskrbelo za boljšo izobrazbo tam živečih rojakov, so pred tremi desetletji ustanovili dvojezični vrtec, takrat edini v vasi. Kot odgovor je nato svoja vrata odprl še nemški vrtec, pojasnjuje Magda Errenst, predsednica društva Edinost in občinska odbornica. Zanimanje za vpis otrok v dvojezični vrtec se v vseh teh letih ne zmanjšuje, ponosno dodaja. Nasprotno, povečuje se. Vse več družin z avstrijske Štajerske in Zgornje Avstrije se v Škofiče preseli prav zaradi vrtca Minka, pravi. Vseh nikoli ne morejo sprejeti, saj je prostora v njem samo za 25 otrok.

Nekoč povsem slovenska vas ima eno dvojezično tablo. Toda časi se tudi na zahodnem delu Južne Koroške spreminjajo in klima se izboljšuje. Nekoč zagrizeni nemško govoreči prebivalci, ki so nasprotovali kakršnemu koli znaku slovenske prisotnosti, so vse bolj naklonjeni dvojezičnosti, pravi Magda Errenst, ki skrbno neguje tudi domače slovensko narečje. Ko so postavljali dvojezično tablo za Holbiče/Techelweg je eden od prebivalcev, nekoč glasen nasprotnik slovenske navzočnosti, sam predlagal, da jo postavijo na njegovo zemljišče, kjer se dejansko začne naselje:

“Pri karti, ki sem jo izdala (interaktivnem zemljevidu Škofič – op.p) je prišel eden od lovcev, tudi on nekoč zelo zagrizen in protislovensko nastrojen, in me spraševal, ali mi je ostalo še kaj zemljevidov, saj se je, kot je dejal, z njimi zelo lahko orientirati. Pa je bilo napisano vse v slovenščini in še v narečju.”

Kaj pa občina?

“Občina je naklonjena dvojzičnosti. Bi pa pričakovala še malo več, saj sto odstotno nikoli nisem zadovoljna.”

Kot odbornica v občinskem svetu pa sogovornica zagotavlja, da bo skušala doseči še več vidne dvojezičnosti.

Daljšemu pogovoru prisluhnite v tokratni oddaji.

Odštevamo! Do odprtja novega slovenskega knjižnega središča v Trstu manj kot mesec dni

Preverili smo, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki ga tam živeči rojaki težko pričakujejo. Priprave na odprtje novega kulturnega središča na trgu Oberdan so na vrhuncu, novo slovensko knjižno središče oziroma prostor večkulturnega dialoga in predstavitve slovenske kulture, bo zaživelo na 180 kvadratnih metrih pod oboki mogočne palače tik ob deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Na trgu pred njim je pomembno prometno vozlišče, v bližini so Narodni dom, radiotelevizija RAI in pomembne slovenske organizacije. Pričakovanja so velika, priznava nekdanja upraviteljica tržaške knjigarne v ulici Svetega Frančiška Ilde Košuta, in to ne le med someščani slovenskih korenin, temveč tudi med Italijani, ki iščejo prevode slovenskih del v italijanskih jezik, topografske karte in vodnike po Slovenij.

Prostore novega knjižnega središča, ki bo namenjeno tudi predstavitvam različnih umetnikov in predavanjem, urejajo po načrtih slovenskih zamejskih arhitektov, avtorjev slovenske hiše na svetovni razstavi EXPO v Milanu. Njihovo glavno vodilo je bilo, pravi arhitekt Aleš Plesničar, odprtost:

“Prostor bo izrazito odprt, navzven in navznoter. Pogled se bo iz notranjosti odprl proti trgu in iz trga bo vedno mogoče videti, kaj se dogaja v notranjosti objekta… Galerija bo dala prostoru dinamiko, knjige pa bodo na vseh policah od tal do stropa in bodo objemale obiskovalce..”

Pomembno tudi simbolno vlogo Narodnega doma in arhitekta Maksa Fabianija so vnesli tudi v novo knjižno središče, saj so posodobljen element z Narodnega doma vključili v knjižne police. Odprtje, napovedano za 23. junij, težko pričakujejo tudi zamejski pisatelji, ki so med rojaki v sosednjih državah zelo priljubljeni. Bralci jih pogosto kličejo in sprašujejo, kje lahko kupijo njihove knjige. Ne morem jih poslati kamorkoli, je Mirjam Muženič povedal pisatelj in novinar Dušan Jelinčič:

“Za avtorje je to res velik problem in je bil takorekoč nerešljiv. Sedaj se bo končno rešil.”

Manjšinske volitve na Hrvaškem – medijska tišina in nezainteresiranost volivcev

Ob medjski tišini in v ozračju povečane nestrpnosti, na kar so v nedavni deklaraciji zelo zaskrbljeni opozorili manjšinski poslanci v hrvaškem saboru, so v nedeljo potekale četrte volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki imajo predvsem svetovalno naravo. Odziv je bil, kot ugotavlja Marjana Mirković, tudi tokrat slab, v povprečju niti 11 odstoten, najboljši sicer med pripadniki madžarske in romske narodne skupnosti. Za slovensko manjšinsko samoupravo so znova najštevilčneje glasovali v Zagrebu, kjer se je volitev udeležilo več kot sto volilnih upravičencev (od skupaj 2.222), najslabši odziv pa je bil z eno oddano glasovnico v Štrigovi (od skupaj 66). V Primorsko-goranski županiji, kjer po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 živi največ rojakov, se je odzvalo komaj nekaj nad trideset volivcev, kljub temu, da je predlagatelj, društvo Bazovica, z glasilom Sopotja tokrat posebej poskrbelo za obveščanje.

Slovenska manjšina tudi tokrat ni predlagala kandidatov za vsa razpisana mesta in tudi tokrat večjih sprememb ni: na vseh ravneh – županijski, mestni in občinski -, je bilo izvoljenih 9 od možnih 11 slovenskih manjšinskih svetov (4 županijski: Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska in Istrska županija; 4 na mestni ravni: Reka, Split, Umag in Pulj in svet Občine Matulji) ter 14 od možnih 19 predstavnikov (5 na županijski ravni: Osješko-baranjska, Zadrska, Šibeniško-kninska, Karlovška in Varaždinska županija; 7 na mestni: Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samobor, Karlovec in Varaždin, ter 2 na občinski ravni, v Cestici in Štrigovi).

Kar zadeva kandidate, gre bolj ali manj za dosedanje člane, ki so jih predlagala društva, novost pa sta svet v Matuljih in predstavnica v Štrigovi, ki jih do zdaj ni bilo. V oddaji sicer lahko prisluhnete doktorici Barbari Riman, rojakinji z Reke, ki je bila vnovič izvoljena v svet slovenske manjšine Primorsko-goranske županije in med drugim pričakuje, da bo tako morda pripomogla k ustanovitvi že več let napovedovanega Centra za raziskovanje manjšin na Reki, ki naj bi zaživel na reški univerzi. V oddaji pa tokrat pove več o tesnih vezeh, ki jih imajo Slovenci z Reko in segajo že v 15. stoletje.

Mateja Železnikar


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

01.06.2015


Juhej, pojdemo od Tromejnika - stičišča tridržavnega narodnega parka - preko Reke, ki ima že stoletja tesne vezi s Slovenijo, in nastajajočega novega slovenskega knjižnega središča v Trstu do Škofič ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem!

Tromejnik –  prvo srečanje treh predsednikov na stičišču treh parkov

Na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije so se minuli teden ob dnevu evropskih parkov srečali predsedniki vseh treh držav Borut Pahor, Janos Ader in Heinz Fischer. Poudarili so zavezanost trajnostnemu razvoju in podprli prihodnje čezmejno sodelovanje, rezultat katerega je tudi tridržavni narodni park. Vanj so se povezali krajinski park Goričko, avstrijski naravni park Raab/Raba in madžarski narodni park Örség/Stražna krajina.

Slovenski predsednik Borut Pahor se je na srečanju zavzel za mirno in uspešno sosedstvo:

“Da bodo otroci od nas prevzeli boljšo in kakovostnejšo dediščino, kot smo jo mi prejeli od svojih staršev. Mir nam to omogoča, odgovornost pa nalaga, … “

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je med drugim ugotovil, da je sodelovanje evropskih narodov zelo pomembno:

“Zadovoljen sem, da je ideja o naravnih in narodnih parkih zaživela tudi na evropski ravni.”

Madžarski predsednik Janos Ader je ustanovitev tridržavnega parka označil za uspeh, tako z vidika sodelovanja in črpanja evropskih sredstev kot z vidika skupnega razmišljanja. Ob tem je spomnil, da je bilo območje na skrajnem zahodu Madžarske dolgo časa za javnost zaprto:

“Na srečo nas ne deli več železna zavesa, ampak nas povezujejo turistični zemljevidi, ki so jih skupaj pripravili predstavniki vseh treh držav.”

V.d. direktorice krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa ob tem v pogovoru s Silvo Eöry poudarila tudi velik pomen sodelovanja z rojaki v Porabju in njihovo razvojno agencijo Slovenska krajina. Agencija upravlja vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so predsedniki sklenili svoj obisk. Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc, ki sta jih sprejela na kmetiji, sta zadovoljno poudarila, da gre za zgodovinski dogodek tako za slovensko manjšino v Porabju kot tudi za samo vzorčno kmetijo.

Zadovoljen je bil tudi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, prav tako prepričan, da je bilo prvo srečanje predsednikov treh držav dobra promocija za v Porabju živeče rojake. Državna slovenska samouprava je sicer v petek z odprtjem obnovljenih prostorov proslavila 20-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka ima za svoj glavni cilj ohraniti slovenski jezik, kulturo in identiteto. Prav na tej osnovi so, pravi Ropoš, razvili tudi zelo pomembne institucije in prevzeli upravljanje dveh osnovnih šol. Več o doseženem v dveh desetletjih lahko slišite v oddaji.

“Juhe, pojdamo v Škof’če” 

V Škofičah ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob Vrbskem jezeru ne zamre. Tako kot je pred več kot 100 leti nastalo slovensko prosvetno društvo, da bi poskrbelo za boljšo izobrazbo tam živečih rojakov, so pred tremi desetletji ustanovili dvojezični vrtec, takrat edini v vasi. Kot odgovor je nato svoja vrata odprl še nemški vrtec, pojasnjuje Magda Errenst, predsednica društva Edinost in občinska odbornica. Zanimanje za vpis otrok v dvojezični vrtec se v vseh teh letih ne zmanjšuje, ponosno dodaja. Nasprotno, povečuje se. Vse več družin z avstrijske Štajerske in Zgornje Avstrije se v Škofiče preseli prav zaradi vrtca Minka, pravi. Vseh nikoli ne morejo sprejeti, saj je prostora v njem samo za 25 otrok.

Nekoč povsem slovenska vas ima eno dvojezično tablo. Toda časi se tudi na zahodnem delu Južne Koroške spreminjajo in klima se izboljšuje. Nekoč zagrizeni nemško govoreči prebivalci, ki so nasprotovali kakršnemu koli znaku slovenske prisotnosti, so vse bolj naklonjeni dvojezičnosti, pravi Magda Errenst, ki skrbno neguje tudi domače slovensko narečje. Ko so postavljali dvojezično tablo za Holbiče/Techelweg je eden od prebivalcev, nekoč glasen nasprotnik slovenske navzočnosti, sam predlagal, da jo postavijo na njegovo zemljišče, kjer se dejansko začne naselje:

“Pri karti, ki sem jo izdala (interaktivnem zemljevidu Škofič – op.p) je prišel eden od lovcev, tudi on nekoč zelo zagrizen in protislovensko nastrojen, in me spraševal, ali mi je ostalo še kaj zemljevidov, saj se je, kot je dejal, z njimi zelo lahko orientirati. Pa je bilo napisano vse v slovenščini in še v narečju.”

Kaj pa občina?

“Občina je naklonjena dvojzičnosti. Bi pa pričakovala še malo več, saj sto odstotno nikoli nisem zadovoljna.”

Kot odbornica v občinskem svetu pa sogovornica zagotavlja, da bo skušala doseči še več vidne dvojezičnosti.

Daljšemu pogovoru prisluhnite v tokratni oddaji.

Odštevamo! Do odprtja novega slovenskega knjižnega središča v Trstu manj kot mesec dni

Preverili smo, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki ga tam živeči rojaki težko pričakujejo. Priprave na odprtje novega kulturnega središča na trgu Oberdan so na vrhuncu, novo slovensko knjižno središče oziroma prostor večkulturnega dialoga in predstavitve slovenske kulture, bo zaživelo na 180 kvadratnih metrih pod oboki mogočne palače tik ob deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Na trgu pred njim je pomembno prometno vozlišče, v bližini so Narodni dom, radiotelevizija RAI in pomembne slovenske organizacije. Pričakovanja so velika, priznava nekdanja upraviteljica tržaške knjigarne v ulici Svetega Frančiška Ilde Košuta, in to ne le med someščani slovenskih korenin, temveč tudi med Italijani, ki iščejo prevode slovenskih del v italijanskih jezik, topografske karte in vodnike po Slovenij.

Prostore novega knjižnega središča, ki bo namenjeno tudi predstavitvam različnih umetnikov in predavanjem, urejajo po načrtih slovenskih zamejskih arhitektov, avtorjev slovenske hiše na svetovni razstavi EXPO v Milanu. Njihovo glavno vodilo je bilo, pravi arhitekt Aleš Plesničar, odprtost:

“Prostor bo izrazito odprt, navzven in navznoter. Pogled se bo iz notranjosti odprl proti trgu in iz trga bo vedno mogoče videti, kaj se dogaja v notranjosti objekta… Galerija bo dala prostoru dinamiko, knjige pa bodo na vseh policah od tal do stropa in bodo objemale obiskovalce..”

Pomembno tudi simbolno vlogo Narodnega doma in arhitekta Maksa Fabianija so vnesli tudi v novo knjižno središče, saj so posodobljen element z Narodnega doma vključili v knjižne police. Odprtje, napovedano za 23. junij, težko pričakujejo tudi zamejski pisatelji, ki so med rojaki v sosednjih državah zelo priljubljeni. Bralci jih pogosto kličejo in sprašujejo, kje lahko kupijo njihove knjige. Ne morem jih poslati kamorkoli, je Mirjam Muženič povedal pisatelj in novinar Dušan Jelinčič:

“Za avtorje je to res velik problem in je bil takorekoč nerešljiv. Sedaj se bo končno rešil.”

Manjšinske volitve na Hrvaškem – medijska tišina in nezainteresiranost volivcev

Ob medjski tišini in v ozračju povečane nestrpnosti, na kar so v nedavni deklaraciji zelo zaskrbljeni opozorili manjšinski poslanci v hrvaškem saboru, so v nedeljo potekale četrte volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki imajo predvsem svetovalno naravo. Odziv je bil, kot ugotavlja Marjana Mirković, tudi tokrat slab, v povprečju niti 11 odstoten, najboljši sicer med pripadniki madžarske in romske narodne skupnosti. Za slovensko manjšinsko samoupravo so znova najštevilčneje glasovali v Zagrebu, kjer se je volitev udeležilo več kot sto volilnih upravičencev (od skupaj 2.222), najslabši odziv pa je bil z eno oddano glasovnico v Štrigovi (od skupaj 66). V Primorsko-goranski županiji, kjer po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 živi največ rojakov, se je odzvalo komaj nekaj nad trideset volivcev, kljub temu, da je predlagatelj, društvo Bazovica, z glasilom Sopotja tokrat posebej poskrbelo za obveščanje.

Slovenska manjšina tudi tokrat ni predlagala kandidatov za vsa razpisana mesta in tudi tokrat večjih sprememb ni: na vseh ravneh – županijski, mestni in občinski -, je bilo izvoljenih 9 od možnih 11 slovenskih manjšinskih svetov (4 županijski: Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska in Istrska županija; 4 na mestni ravni: Reka, Split, Umag in Pulj in svet Občine Matulji) ter 14 od možnih 19 predstavnikov (5 na županijski ravni: Osješko-baranjska, Zadrska, Šibeniško-kninska, Karlovška in Varaždinska županija; 7 na mestni: Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samobor, Karlovec in Varaždin, ter 2 na občinski ravni, v Cestici in Štrigovi).

Kar zadeva kandidate, gre bolj ali manj za dosedanje člane, ki so jih predlagala društva, novost pa sta svet v Matuljih in predstavnica v Štrigovi, ki jih do zdaj ni bilo. V oddaji sicer lahko prisluhnete doktorici Barbari Riman, rojakinji z Reke, ki je bila vnovič izvoljena v svet slovenske manjšine Primorsko-goranske županije in med drugim pričakuje, da bo tako morda pripomogla k ustanovitvi že več let napovedovanega Centra za raziskovanje manjšin na Reki, ki naj bi zaživel na reški univerzi. V oddaji pa tokrat pove več o tesnih vezeh, ki jih imajo Slovenci z Reko in segajo že v 15. stoletje.

Mateja Železnikar


03.06.2024

Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov