Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priznanji Primorskemu dnevniku in organizatorjem Drage, uspešen 2. Slofest v Trstu, manj vpisanih v slovensko glasbeno šolo dežele Koroške, "Hrvaška rapsodija" na Reki pod slovensko režisersko taktirko,...
Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. V oddaji se s predsednikom uprave družbe Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojanom Brezigarjem pogovarjali o prihodnosti dnevnika tudi v luči reforme medijske zakonodaje in sistemskega financiranje. Gostimo tudi predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja, ki je prepričan, da je dialog prava pot tudi do sprave in sožitja. Kako pa je s spravo in sožitjem znotraj slovenske narode skupnosti v Furlaniji Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!
Spremljali smo tudi srečanje vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške v okviru vladnega obiska v Pomurju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je med drugim opozoril, da sta pomembni samooskrba in samoidentita, nas pa v oddaji zanima, kakšni so bili konkretni rezultati pogovorov predvsem na področju šolstva Slovencev v Porabju. Nekaj zagotovil so sicer dobili, toda na dodatne učitelje in vzgojitelje asistente iz Slovenije bodo, kot kaže, morali še počakati.
Preverili smo tudi, kako je z vpisom mladih rojakov z avstrijske Koroške v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Ravnatelj Roman Verdel pojasnjuje, da je zaradi vračevanja predvidenih manj šolskih ur, da so morali učenje nekaterih inštrumentov črtati iz programa, vpisanih pa bo približno polovica manj učencev kot v lanskem šolskem letu. Rezultat teh razmer so tudi zasebne glasbene šole, ki jih v Celovcu in okolici ustanavljajo nekdanji profesoriji. Toda, upanje, da se bodo razmere izboljšale, ostaja, pravi Roman Verdel v tokratnih Sotočjih.
Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki je s slovenskimi umetniki tako ali drugače povezano vsa leta po drugi svetovni vojni. V njegov razvoj so svojo ustvarjalnost vtkali režiserji in igralci, operni pevci in baletni plesalci. Za večino izmed njih je bil to korak na življenjski poti, nekaterim pa je Reka postala dom, kot denimo za legendarnega inspicienta Alojza Usenika, ki rad obišče predvsem predstave slovenskih gledališčnikov, a je teh, kot je pojasnil Marjani Mirković, vse manj. S posebnim zadovoljstvom zato sprejema tudi eno izmed novosti reškega gledališča v tej sezoni, organiziran obisk predstav v Ljubljani, za kar je zaslužno novo vodstvo, ki je abonma poimenovalo Piranski zaliv.
Režiser Oliver Frljić, ki je lani prevzel vodenje gledališča, je med drugimi k sodelovanju povabil tudi slovenskega režiserja Sebastijana Horvata. Njegovo predstavo Hrvaška rapsodija pa je bila premierno uprizorjena v petek 18.9. 2015. Gre za avtorski projekt režiserja Sebastijana Horvata in dramaturga Milana Markovića Matthisa nastal po motivih istoimenske novele Miroslava Krleže – iz cikla na temo prve svetovne vojne, s prispodobo vlaka kot takratne Hrvaške, izgubljene v kaosu in brezupju vojnega časa -, govori pa o problemih današnje Hrvaške, in tudi Evrope, ki se s postavljanjem novih zidov zapira pred Drugimi in drugačnimi. Kakšni so bili odzivi na dinamično predstava z aktualno tematiko, pa lahko slišite v drugem delu oddaje.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Priznanji Primorskemu dnevniku in organizatorjem Drage, uspešen 2. Slofest v Trstu, manj vpisanih v slovensko glasbeno šolo dežele Koroške, "Hrvaška rapsodija" na Reki pod slovensko režisersko taktirko,...
Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. V oddaji se s predsednikom uprave družbe Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojanom Brezigarjem pogovarjali o prihodnosti dnevnika tudi v luči reforme medijske zakonodaje in sistemskega financiranje. Gostimo tudi predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja, ki je prepričan, da je dialog prava pot tudi do sprave in sožitja. Kako pa je s spravo in sožitjem znotraj slovenske narode skupnosti v Furlaniji Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!
Spremljali smo tudi srečanje vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške v okviru vladnega obiska v Pomurju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je med drugim opozoril, da sta pomembni samooskrba in samoidentita, nas pa v oddaji zanima, kakšni so bili konkretni rezultati pogovorov predvsem na področju šolstva Slovencev v Porabju. Nekaj zagotovil so sicer dobili, toda na dodatne učitelje in vzgojitelje asistente iz Slovenije bodo, kot kaže, morali še počakati.
Preverili smo tudi, kako je z vpisom mladih rojakov z avstrijske Koroške v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Ravnatelj Roman Verdel pojasnjuje, da je zaradi vračevanja predvidenih manj šolskih ur, da so morali učenje nekaterih inštrumentov črtati iz programa, vpisanih pa bo približno polovica manj učencev kot v lanskem šolskem letu. Rezultat teh razmer so tudi zasebne glasbene šole, ki jih v Celovcu in okolici ustanavljajo nekdanji profesoriji. Toda, upanje, da se bodo razmere izboljšale, ostaja, pravi Roman Verdel v tokratnih Sotočjih.
Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki je s slovenskimi umetniki tako ali drugače povezano vsa leta po drugi svetovni vojni. V njegov razvoj so svojo ustvarjalnost vtkali režiserji in igralci, operni pevci in baletni plesalci. Za večino izmed njih je bil to korak na življenjski poti, nekaterim pa je Reka postala dom, kot denimo za legendarnega inspicienta Alojza Usenika, ki rad obišče predvsem predstave slovenskih gledališčnikov, a je teh, kot je pojasnil Marjani Mirković, vse manj. S posebnim zadovoljstvom zato sprejema tudi eno izmed novosti reškega gledališča v tej sezoni, organiziran obisk predstav v Ljubljani, za kar je zaslužno novo vodstvo, ki je abonma poimenovalo Piranski zaliv.
Režiser Oliver Frljić, ki je lani prevzel vodenje gledališča, je med drugimi k sodelovanju povabil tudi slovenskega režiserja Sebastijana Horvata. Njegovo predstavo Hrvaška rapsodija pa je bila premierno uprizorjena v petek 18.9. 2015. Gre za avtorski projekt režiserja Sebastijana Horvata in dramaturga Milana Markovića Matthisa nastal po motivih istoimenske novele Miroslava Krleže – iz cikla na temo prve svetovne vojne, s prispodobo vlaka kot takratne Hrvaške, izgubljene v kaosu in brezupju vojnega časa -, govori pa o problemih današnje Hrvaške, in tudi Evrope, ki se s postavljanjem novih zidov zapira pred Drugimi in drugačnimi. Kakšni so bili odzivi na dinamično predstava z aktualno tematiko, pa lahko slišite v drugem delu oddaje.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Neveljaven email naslov