Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 28.9.2015

28.09.2015


Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku

Brez medijev te ni!

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:

»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«

24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.

Uspešna slovenska “zamejska” gledališča

V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:

»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«

Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.

Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.

Olimpijski duh na Linhartovem srečanju

Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):

»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«

Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:

»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«

Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.

Opera za tri groše – vedno aktualna

Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.

»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«

Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:

»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«

Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.

Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.

vzorčna kmetija na Gornjem Seniku

foto: Silva Eöry

kuharsko tekmovanje

foto: Silva Eöry

zmagovalec kuharskega tekmovanja je dobil pokal

foto: Silva Eöry

Se vam cedijo sline?

foto: Silva Eöry

 

Prisluhnite oddaji!


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 28.9.2015

28.09.2015


Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku

Brez medijev te ni!

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:

»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«

24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.

Uspešna slovenska “zamejska” gledališča

V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:

»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«

Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.

Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.

Olimpijski duh na Linhartovem srečanju

Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):

»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«

Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:

»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«

Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.

Opera za tri groše – vedno aktualna

Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.

»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«

Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:

»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«

Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.

Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.

vzorčna kmetija na Gornjem Seniku

foto: Silva Eöry

kuharsko tekmovanje

foto: Silva Eöry

zmagovalec kuharskega tekmovanja je dobil pokal

foto: Silva Eöry

Se vam cedijo sline?

foto: Silva Eöry

 

Prisluhnite oddaji!


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov