Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 4.1.2016

04.01.2016


Še vedno brez javnega priznanja

Začetki Glasbene matice iz Trsta segajo v leto 1909, ko je bilo ustanovljeno Pevsko in glasbeno društvo Trst. Nekaj let pozneje pa se je preimenovalo v Glasbeno matico. Sledil je požig Narodnega doma in obdobje fašističnega nasilja. Po drugi svetovni vojni pa je Glasbena matica doživela ponovni preporod. Štirje sedeži v vseh treh pokrajinah Dežele Furlanije Julijske krajine in 600 učencev, je dokaz, da so na pravi poti, kljub temu pa tudi po 70-letih vnovičnega delovanja še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v prispevku Tjaše Lotrič.

Živeti v manjšini ni lahko

Odineo Zubin, rojakinjo iz Trsta je Mirjam Muženič obiskala v času, ko so bili aktualna tema begunci. Sogovornica prek združenja Salaam – otroci oljke že vrsto let pomaga palestinskim otrokom, zase pravi, da je levičarka in zavedna Slovenka.

Rojena je bila v Miljah, v slovenski delavski družini, otroštvo pa je zaradi vojne preživela pri tetah v Škofijah. Ni bilo, lahko, se spominja danes, toda z osvoboditvijo jim je posijalo sonce. Revni otroci so namreč v partizanskih šolah dobili možnost šolanja in življenje je bilo iz dneva v dan boljše. Prav zato ima na Jugoslavijo, kjer je doštudirala, lepe spomine, pojasnjuje. Ko se je vrnila v Trst, ni o dogajanju znotraj slovenske skupnosti ni vedela ničesar:

»Tu sem začela odkrivati, kakšni smo Slovenci, da smo tudi fašisti, da smo levičarji, da nekateri ne morejo biti moji prijatelji zgolj zato, ker so Slovenci. To je bilo hudo odkritje.«

Do takrat so bili namreč zanjo vsi Slovenci napredni in so ljubili drug drugega. In tako je Odinea Zupin odrasla. Svojega političnega prepričanja ni nikoli spremenila, je pa spremenila pogled na svet.

»Mislim, da ni važno, da si vedno samo Slovenec, ampak je pomembno, da živiš z ljudmi, ki mislijo kot ti. Če je Slovenec nekdo, ki misli povsem drugače od mene, potem mi ne pomeni nič. Zato življenje v manjšini danes ni lahko.«

Skupen boj za kulturno identiteto

Odinea Zupin ne more kritizirati ljudi, ki delajo v manjšinskih organizacijah, saj sama od manjšine ni nikoli imela nič, tako kot tudi, priznava, s svojim delom ni nikoli ničesar prispevala za manjšino, razen da je zavedna Slovenka.

»Toda delitev na kulturnem področju je grozna…. Vsi bi se morali boriti za kulturno identiteto. Ideologija ali politična usmeritev pa je stvar vsakega posameznika. Kultura je pomembna. Pomembno je, kako bomo razvijali kakovost. Tudi kvaliteta v kulturi je zelo pomembna za identiteto slovenstva in prav tu je razdelitev na dva tabora znotraj naše manjšine nelogična.«

Daljši pogovor Mirjam Muženič z Odineo Zupin lahko slišite v Sotočjih!

»Balkan strasse« spodbuda za izgradnjo Kulturnega doma Pliberk

Kulturni dom v Pliberku je ena ključnih ustanov rojakov v Podjuni, saj pod skupno streho združuje raznoliko kulturno in športno dejavnost. Veliko zaslug za to ima vodja Milan Piko, vsestranski kulturni delavec, ki je zadovoljen z doseženim v letu 2015.

»Okoliščine za delo so vedno težje, toda tudi v teh razmerah lahko veliko narediš.«

Vodi jih veselje do kulturnega delovanja, želja približati Pliberku raznoliko in široko kulturno ponudbo, od koncertov, plesa, gledališča,…za vse generacije, našteva Milan Piko, zadovoljen tudi zaradi uspešno izpeljanih čezmejnih projektov, ki so povezali avstrijsko in slovensko Koroško. Prepričan pa je tudi, da se bodo ti projekti nadaljevali in pomagali pri razvoju celotne regije.

Slovenska narodna skupnost ima v Pliberku že več kot 100 letno tradicijo. Že leta 1909 je bilo ustanovljeno katoliško slovensko izobraževalno društvo in že takoj so se pojavile pobude za delovanje v svojih lastnih prostorih. 90 let pozneje je v še nedokončanem kulturnem domu potekala prva predstava.

Kulturni dom je nastal iz jeze, pojasnjuje naš sogovornik. Kulturno delovanje je bilo vseskozi zelo pestro in od 90. let naprej smo takorekoč prosjačili do hiše do hiše, da bi lahko delovali. Kulturno življenje koroških Slovencev v Podjuni je bilo precej ogroženo in bali so se, da bo povsem usahnilo, pojasnjuje Milan Piko, toda leta 1992 se je pojavila priložnost za nakup poslopja:

»Vendar so občinski svetniki pobudo zavrnili, ker da nočejo v Pliberku ti. Balkanske ceste. In prav to nas je spodbudilo, da smo sedli za mizo in začeli načrtovati gradnjo doma na svojem zemljišču, kjer je že bil predviden dom.«

Najprej je bila mala kulturna dvorana, potem so prišli športniki, ki tudi niso imeli svoje domovine, in nas prosili, naj poskrbimo za njih, in tako naprej dokler ni zmanjkalo zemljišča. Gradnja se je ob izdatni podpori iz Slovenije začela leta 1995 in v nekaj letih je bil dom zgrajen. Velika dvorana s 420 sedeži, manjša Milkina dvorana s 60 sedeži, razstavno preddverje, knjižnica, športna dvorana s prostorom za 400 gledalcev, sejna soba, prostori za delovanje slovenskih društev in vaje glasbene šole.

Statistika za leto 2015 je več kot spodbudna: 1469 različnih terminov, več kot 100 različnih kulturnih dogodkov, športne prireditve, rekreacija.

Pliberk – središče sodobnega plesa

V Kulturnem domu ima svoj sedež tudi Koreografski center Johanna Kresnika, ki ga vodi Milan Piko. Od kod ideja za ta center? Razlog je želja napredovati in se umestiti kot kulturna ustanova v širšem avstrijskem in evropskem prostoru, pojasnjuje Milan Piko. Leta 2009 se jim je ponudila priložnost, da v okviru evropske razstave v Pliberk povabijo mednarodno uveljavljenega koreografa, domačina Johanna Kresnika, ki je skupaj s še enim domačinom, svetovno priznanim glasbenikom, jazzistom, Karlheinzom Miklinom ustvaril širom Evrope zelo odmevno plesno predstavo.

»Takrat se je na Koroškem zbudil sodobni ples, ki je bil do takrat zaradi političnih razmer zatiran. Ustanovili smo koreografski center, ki si je razvil iz nič in je v štirih letih postal zaupanja vreden center, ki ga pozna celotna Avstrija.«

In prav zato se lahko Pliberk ponaša tudi s prireditvijo Dolga noč plesa – največjim koreografskim spektaklom na Koroškem-, ki ga že nekaj let pripravljajo konec julija in ki mesto spremeni v plesni oder. Lani je tako 40 umetnikov na 10 prizoriščih pripravilo 30 uprizoritev.

Kritika slovenskih struktur

Milan Piko, poslovodja Kulturnega doma, predsednik istoimenskega društva, pevec in vsestranski kulturni delavec, ki mu tudi finance niso tuje, saj je bil v preteklosti zaposlen v Posojilnici Bank, nekdanji občinski svetnik in član krovnih slovenskih organizacij je kritičen do delovanje slovenskih organizacij. Prepričan je, da so zastarele.

»Čas se je spremenil, naša naloga je skrb za ohranitev slovenskega jezika in organizacije bi se morale prilagoditi potrebam današnjega časa. Vprašanje je, ali je vsebina, ki ji sledijo organizacije, sploh še aktualna. Po mojem, ne.«

Milan Piko je novembra lani o tem v Novicah napisal tudi odprto pismo. Najdete ga na tej povezavi. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v Sotočjih (4.1.2016).

Izzivi rojakov v Porabju

Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o izzivih, ki jih prinaša leto. Že ta mesec (22.1.2016) se bosta na skupni seji sestali vladi obeh držav. Osnova za pogovore bodo priporočila, ki jih je na svoji seji sprejela mešana manjšinska slovensko madžarska komisija in med katerimi je tudi dogovor o sofinanciranju obnove slovenskega informacijskega središča v Monoštru in podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem leta 2014, ki ni upravičeno do subvencije. Prioriteta bi morala biti tudi razvoj infrastrukture v Porabju, izgradnja kanalizacijskega omrežja, manjša podjetja, v katerih bi se lahko zaposlili tudi porabski Slovenci, našteva zagovornica Erika Köleš Kiss. Ob tem spodbuja slovenske porabske organizacije naj sodelujejo na razpisih za denar namenjen narodnostnim skupnostim. Ključni cilj pa je, dodaja, ohranitev slovenskega in porabskega jezika. Delo ni enostavno, pravi:

»Ker nas je med vsem narodnostnimi skupnostmi najmanj, moramo delati največ.«

Strah, da bomo izumrli, je odveč

Slovensko skupnost na Hrvaškem najbolj ogroža številčno upadanje, menijo v večini slovenskih društev, zato bi morali v prihodnje posebno skrb – poleg ohranitve jezika in povezovanja rojakov – nameniti predvsem najmlajšim, je prepričana doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica društva Bazovica z Reke, ki je uspešna tudi na znanstvenem področju: doktorirala je na univerzi v Ljubljani, na reški ekonomski fakulteti je docentka za področje trženja in za svoj izjemen prispevek k raziskovalni in pedagoški dejavnosti je nedavno prejela tudi letno nagrado sklada reške univerze (v kategoriji znanstvenih asistentov za področje družbenih in humanističnih znanosti, objavljeno te dni, podelitev bo 15. januarja). Kot je povedala Marjani Mirković je zadovoljna z doseženim lansko leto, saj se je Bazovica odprla in okrepila sodelovanje s sorodnimi društvi na Hrvaškem in v sosednjih državah. Prav skrb za najmlajše rojake, ki jih, kot se je izkazalo tudi na miklavževanju, ni malo. Več kot 30 jih je prišlo in bilo jih je veselje opazovati, pravi:

»Naši strahovi, da izumiramo, da smo t.i. stara manjšina na Hrvaškem, so se pokazali za neupravičene. Ko vidite otroke, kako so veseli, se igrajo, delajo voščilnice za Miklavža, res vidiš, da jih je veliko in bi radi sodelovali. Rabijo pa dejavnosti, ki bodo prilagojene njim.«

In prav zato načrtujejo ustanovitev plesne skupine za najmlajše otroke, pojasnjuje Jasmina Dlačić, ki je že dve desetletji dejavna v KPD Slovenski dom Bazovica. Društvo se je v teh letih precej spremenilo, odprlo za nove skupine, radi pa bi še okrepili kulturno delovanje – od glasbenih skupin do fotosekcije.

»Ohranjamo tradicionalno dejavnost, hkrati pa se skušamo z novimi skupinami odpirati in se približati mladim. Ti vse pogosteje najdejo mesto tudi v upravnem odboru društva.«

38-letna doktorica Jasmina Dlačić, ki tudi sama sodi med mlajše rojakinje, članica svetov slovenske manjšine mesta Reka in Primorsko-goranske županije, skuša povezati delo svetov in društva Bazovica. Prepričana je, da bi k ohranitvi slovenske kulture in večjemu priznavanju slovenskih korenin pripomogel tudi center za raziskovanje manjšin v okviru reške Filozofske fakultete in slovenski lektorat po vzoru zagrebške univerze. Na ravni svetov pa trenutno največ pozornosti namenjajo uvedbi pouka slovenščine na osnovnih in srednjih šolah po modelu C, torej v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema. Dolgoročno pa ni zamrla niti ideja o slovenskem vrtcu, pojasnjuje.

Optimistična glede prihodnosti slovenstva

Konec lanskega leta je na Reki potekala okrogla miza o viziji prihodnosti slovenstva in na njej sta bila predstavljena tako pesimističen kot optimističen vidik. Sama sodi med optimiste in prepričana je, da se ljudje, ki imajo željo in ideje, ob primerni spodbudi odzovejo, zato je prihodnost svetla.

»Dejstvo je, da število Slovencev res upada, toda samo deklariranih. Prihodnost ni tako črna in ko vidiš otroke, ti to da novo energijo. V prihodnje moramo delovati tako, da bomo vključili čim več ljudi, da se bomo Slovenci po rodu bolj zavedali svojih korenin. Ker jih je (veliko)!«

Daljši pogovor z doktorico Jasmino Dlačić, tudi o njenih slovenskih koreninah, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 4.1.2016

04.01.2016


Še vedno brez javnega priznanja

Začetki Glasbene matice iz Trsta segajo v leto 1909, ko je bilo ustanovljeno Pevsko in glasbeno društvo Trst. Nekaj let pozneje pa se je preimenovalo v Glasbeno matico. Sledil je požig Narodnega doma in obdobje fašističnega nasilja. Po drugi svetovni vojni pa je Glasbena matica doživela ponovni preporod. Štirje sedeži v vseh treh pokrajinah Dežele Furlanije Julijske krajine in 600 učencev, je dokaz, da so na pravi poti, kljub temu pa tudi po 70-letih vnovičnega delovanja še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v prispevku Tjaše Lotrič.

Živeti v manjšini ni lahko

Odineo Zubin, rojakinjo iz Trsta je Mirjam Muženič obiskala v času, ko so bili aktualna tema begunci. Sogovornica prek združenja Salaam – otroci oljke že vrsto let pomaga palestinskim otrokom, zase pravi, da je levičarka in zavedna Slovenka.

Rojena je bila v Miljah, v slovenski delavski družini, otroštvo pa je zaradi vojne preživela pri tetah v Škofijah. Ni bilo, lahko, se spominja danes, toda z osvoboditvijo jim je posijalo sonce. Revni otroci so namreč v partizanskih šolah dobili možnost šolanja in življenje je bilo iz dneva v dan boljše. Prav zato ima na Jugoslavijo, kjer je doštudirala, lepe spomine, pojasnjuje. Ko se je vrnila v Trst, ni o dogajanju znotraj slovenske skupnosti ni vedela ničesar:

»Tu sem začela odkrivati, kakšni smo Slovenci, da smo tudi fašisti, da smo levičarji, da nekateri ne morejo biti moji prijatelji zgolj zato, ker so Slovenci. To je bilo hudo odkritje.«

Do takrat so bili namreč zanjo vsi Slovenci napredni in so ljubili drug drugega. In tako je Odinea Zupin odrasla. Svojega političnega prepričanja ni nikoli spremenila, je pa spremenila pogled na svet.

»Mislim, da ni važno, da si vedno samo Slovenec, ampak je pomembno, da živiš z ljudmi, ki mislijo kot ti. Če je Slovenec nekdo, ki misli povsem drugače od mene, potem mi ne pomeni nič. Zato življenje v manjšini danes ni lahko.«

Skupen boj za kulturno identiteto

Odinea Zupin ne more kritizirati ljudi, ki delajo v manjšinskih organizacijah, saj sama od manjšine ni nikoli imela nič, tako kot tudi, priznava, s svojim delom ni nikoli ničesar prispevala za manjšino, razen da je zavedna Slovenka.

»Toda delitev na kulturnem področju je grozna…. Vsi bi se morali boriti za kulturno identiteto. Ideologija ali politična usmeritev pa je stvar vsakega posameznika. Kultura je pomembna. Pomembno je, kako bomo razvijali kakovost. Tudi kvaliteta v kulturi je zelo pomembna za identiteto slovenstva in prav tu je razdelitev na dva tabora znotraj naše manjšine nelogična.«

Daljši pogovor Mirjam Muženič z Odineo Zupin lahko slišite v Sotočjih!

»Balkan strasse« spodbuda za izgradnjo Kulturnega doma Pliberk

Kulturni dom v Pliberku je ena ključnih ustanov rojakov v Podjuni, saj pod skupno streho združuje raznoliko kulturno in športno dejavnost. Veliko zaslug za to ima vodja Milan Piko, vsestranski kulturni delavec, ki je zadovoljen z doseženim v letu 2015.

»Okoliščine za delo so vedno težje, toda tudi v teh razmerah lahko veliko narediš.«

Vodi jih veselje do kulturnega delovanja, želja približati Pliberku raznoliko in široko kulturno ponudbo, od koncertov, plesa, gledališča,…za vse generacije, našteva Milan Piko, zadovoljen tudi zaradi uspešno izpeljanih čezmejnih projektov, ki so povezali avstrijsko in slovensko Koroško. Prepričan pa je tudi, da se bodo ti projekti nadaljevali in pomagali pri razvoju celotne regije.

Slovenska narodna skupnost ima v Pliberku že več kot 100 letno tradicijo. Že leta 1909 je bilo ustanovljeno katoliško slovensko izobraževalno društvo in že takoj so se pojavile pobude za delovanje v svojih lastnih prostorih. 90 let pozneje je v še nedokončanem kulturnem domu potekala prva predstava.

Kulturni dom je nastal iz jeze, pojasnjuje naš sogovornik. Kulturno delovanje je bilo vseskozi zelo pestro in od 90. let naprej smo takorekoč prosjačili do hiše do hiše, da bi lahko delovali. Kulturno življenje koroških Slovencev v Podjuni je bilo precej ogroženo in bali so se, da bo povsem usahnilo, pojasnjuje Milan Piko, toda leta 1992 se je pojavila priložnost za nakup poslopja:

»Vendar so občinski svetniki pobudo zavrnili, ker da nočejo v Pliberku ti. Balkanske ceste. In prav to nas je spodbudilo, da smo sedli za mizo in začeli načrtovati gradnjo doma na svojem zemljišču, kjer je že bil predviden dom.«

Najprej je bila mala kulturna dvorana, potem so prišli športniki, ki tudi niso imeli svoje domovine, in nas prosili, naj poskrbimo za njih, in tako naprej dokler ni zmanjkalo zemljišča. Gradnja se je ob izdatni podpori iz Slovenije začela leta 1995 in v nekaj letih je bil dom zgrajen. Velika dvorana s 420 sedeži, manjša Milkina dvorana s 60 sedeži, razstavno preddverje, knjižnica, športna dvorana s prostorom za 400 gledalcev, sejna soba, prostori za delovanje slovenskih društev in vaje glasbene šole.

Statistika za leto 2015 je več kot spodbudna: 1469 različnih terminov, več kot 100 različnih kulturnih dogodkov, športne prireditve, rekreacija.

Pliberk – središče sodobnega plesa

V Kulturnem domu ima svoj sedež tudi Koreografski center Johanna Kresnika, ki ga vodi Milan Piko. Od kod ideja za ta center? Razlog je želja napredovati in se umestiti kot kulturna ustanova v širšem avstrijskem in evropskem prostoru, pojasnjuje Milan Piko. Leta 2009 se jim je ponudila priložnost, da v okviru evropske razstave v Pliberk povabijo mednarodno uveljavljenega koreografa, domačina Johanna Kresnika, ki je skupaj s še enim domačinom, svetovno priznanim glasbenikom, jazzistom, Karlheinzom Miklinom ustvaril širom Evrope zelo odmevno plesno predstavo.

»Takrat se je na Koroškem zbudil sodobni ples, ki je bil do takrat zaradi političnih razmer zatiran. Ustanovili smo koreografski center, ki si je razvil iz nič in je v štirih letih postal zaupanja vreden center, ki ga pozna celotna Avstrija.«

In prav zato se lahko Pliberk ponaša tudi s prireditvijo Dolga noč plesa – največjim koreografskim spektaklom na Koroškem-, ki ga že nekaj let pripravljajo konec julija in ki mesto spremeni v plesni oder. Lani je tako 40 umetnikov na 10 prizoriščih pripravilo 30 uprizoritev.

Kritika slovenskih struktur

Milan Piko, poslovodja Kulturnega doma, predsednik istoimenskega društva, pevec in vsestranski kulturni delavec, ki mu tudi finance niso tuje, saj je bil v preteklosti zaposlen v Posojilnici Bank, nekdanji občinski svetnik in član krovnih slovenskih organizacij je kritičen do delovanje slovenskih organizacij. Prepričan je, da so zastarele.

»Čas se je spremenil, naša naloga je skrb za ohranitev slovenskega jezika in organizacije bi se morale prilagoditi potrebam današnjega časa. Vprašanje je, ali je vsebina, ki ji sledijo organizacije, sploh še aktualna. Po mojem, ne.«

Milan Piko je novembra lani o tem v Novicah napisal tudi odprto pismo. Najdete ga na tej povezavi. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v Sotočjih (4.1.2016).

Izzivi rojakov v Porabju

Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o izzivih, ki jih prinaša leto. Že ta mesec (22.1.2016) se bosta na skupni seji sestali vladi obeh držav. Osnova za pogovore bodo priporočila, ki jih je na svoji seji sprejela mešana manjšinska slovensko madžarska komisija in med katerimi je tudi dogovor o sofinanciranju obnove slovenskega informacijskega središča v Monoštru in podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem leta 2014, ki ni upravičeno do subvencije. Prioriteta bi morala biti tudi razvoj infrastrukture v Porabju, izgradnja kanalizacijskega omrežja, manjša podjetja, v katerih bi se lahko zaposlili tudi porabski Slovenci, našteva zagovornica Erika Köleš Kiss. Ob tem spodbuja slovenske porabske organizacije naj sodelujejo na razpisih za denar namenjen narodnostnim skupnostim. Ključni cilj pa je, dodaja, ohranitev slovenskega in porabskega jezika. Delo ni enostavno, pravi:

»Ker nas je med vsem narodnostnimi skupnostmi najmanj, moramo delati največ.«

Strah, da bomo izumrli, je odveč

Slovensko skupnost na Hrvaškem najbolj ogroža številčno upadanje, menijo v večini slovenskih društev, zato bi morali v prihodnje posebno skrb – poleg ohranitve jezika in povezovanja rojakov – nameniti predvsem najmlajšim, je prepričana doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica društva Bazovica z Reke, ki je uspešna tudi na znanstvenem področju: doktorirala je na univerzi v Ljubljani, na reški ekonomski fakulteti je docentka za področje trženja in za svoj izjemen prispevek k raziskovalni in pedagoški dejavnosti je nedavno prejela tudi letno nagrado sklada reške univerze (v kategoriji znanstvenih asistentov za področje družbenih in humanističnih znanosti, objavljeno te dni, podelitev bo 15. januarja). Kot je povedala Marjani Mirković je zadovoljna z doseženim lansko leto, saj se je Bazovica odprla in okrepila sodelovanje s sorodnimi društvi na Hrvaškem in v sosednjih državah. Prav skrb za najmlajše rojake, ki jih, kot se je izkazalo tudi na miklavževanju, ni malo. Več kot 30 jih je prišlo in bilo jih je veselje opazovati, pravi:

»Naši strahovi, da izumiramo, da smo t.i. stara manjšina na Hrvaškem, so se pokazali za neupravičene. Ko vidite otroke, kako so veseli, se igrajo, delajo voščilnice za Miklavža, res vidiš, da jih je veliko in bi radi sodelovali. Rabijo pa dejavnosti, ki bodo prilagojene njim.«

In prav zato načrtujejo ustanovitev plesne skupine za najmlajše otroke, pojasnjuje Jasmina Dlačić, ki je že dve desetletji dejavna v KPD Slovenski dom Bazovica. Društvo se je v teh letih precej spremenilo, odprlo za nove skupine, radi pa bi še okrepili kulturno delovanje – od glasbenih skupin do fotosekcije.

»Ohranjamo tradicionalno dejavnost, hkrati pa se skušamo z novimi skupinami odpirati in se približati mladim. Ti vse pogosteje najdejo mesto tudi v upravnem odboru društva.«

38-letna doktorica Jasmina Dlačić, ki tudi sama sodi med mlajše rojakinje, članica svetov slovenske manjšine mesta Reka in Primorsko-goranske županije, skuša povezati delo svetov in društva Bazovica. Prepričana je, da bi k ohranitvi slovenske kulture in večjemu priznavanju slovenskih korenin pripomogel tudi center za raziskovanje manjšin v okviru reške Filozofske fakultete in slovenski lektorat po vzoru zagrebške univerze. Na ravni svetov pa trenutno največ pozornosti namenjajo uvedbi pouka slovenščine na osnovnih in srednjih šolah po modelu C, torej v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema. Dolgoročno pa ni zamrla niti ideja o slovenskem vrtcu, pojasnjuje.

Optimistična glede prihodnosti slovenstva

Konec lanskega leta je na Reki potekala okrogla miza o viziji prihodnosti slovenstva in na njej sta bila predstavljena tako pesimističen kot optimističen vidik. Sama sodi med optimiste in prepričana je, da se ljudje, ki imajo željo in ideje, ob primerni spodbudi odzovejo, zato je prihodnost svetla.

»Dejstvo je, da število Slovencev res upada, toda samo deklariranih. Prihodnost ni tako črna in ko vidiš otroke, ti to da novo energijo. V prihodnje moramo delovati tako, da bomo vključili čim več ljudi, da se bomo Slovenci po rodu bolj zavedali svojih korenin. Ker jih je (veliko)!«

Daljši pogovor z doktorico Jasmino Dlačić, tudi o njenih slovenskih koreninah, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


03.06.2024

Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov