Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 18.1.2016

18.01.2016


Pomembno je gospodarsko sodelovanje

Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015.   Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:

“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”

Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so  velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.

Pisana promlad in Whatsapp

Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)

Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:

“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”

Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.

18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih  in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.

Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.

 

 

Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…

Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.

Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre

17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.

V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:

Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”

Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici.  Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.

Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.

Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 18.1.2016

18.01.2016


Pomembno je gospodarsko sodelovanje

Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015.   Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:

“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”

Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so  velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.

Pisana promlad in Whatsapp

Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)

Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:

“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”

Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.

18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih  in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.

Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.

 

 

Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…

Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.

Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre

17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.

V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:

Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”

Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici.  Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.

Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.

Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.


03.06.2024

Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


25.03.2024

'Jezik materin k srcu si jemite…'

Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?


18.03.2024

Meje, postavljene v zgodovini, lahko premostimo s sodelovanjem

Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov