Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od slovensko - avstrijskega gospodarstva, kmetijstva v Furalniji Julijski krajini in slovenščine v reških vrtcih do pohoda porabskih Slovencev na vrh Triglava
SLOMAK – Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne slovenske zamejske organizacije, je v Potrni na avstrijskem Štajerskem ocenila doseženo v letošnjem letu in naredila načrt za jesen. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države, pričakovanjih in doseženem. Globalizaciji se ni mogoče izogniti, opozarja podjetnik, ki si, tako kot mnogi drugi rojaki z avstrijske Koroške, želi bolj odločno slovensko zunanjo politiko. Stiki z matično domovino so za narodno skupnost zelo pomembni, pravi:
” Naša sreča je, da med nami in Slovenijo ni neka meja in ni drugih držav. Gradiščanski Hrvati imajo med matično domovino mejo (in državo Slovenijo) in so dolgoročno v zelo težki situaciji.”
Slovenija je, tako kot prej Jugoslavija, veliko naredila in pomagala pri razvoju na kulturnem, športnem in šolskem področju, da so odnosi z manjšino ob meji intenzivni, povezave so močne in manjšina je dejavna, pravi, toda vedno znova se ustavimo pri členu 7 t.i. Avstrijske državne pogodbe in uresničevanju v njem določenih pravic slovenske narodne skupnosti.
“Neodgovorno je, da slovenska politika po 25 letih še vedno ne ve, kaj bi s tem členom počela. Ali naj zahteva od Avstrije, ..da se pridruži podpisani pogodbi ali ne. Tu bi morala država že zdavnaj priti do jasnega stališča, ki bi ga morale javno zastopati vse stranke, ne glede na to, ali so leve ali desne opcije.”
Sogovornik pogreša enotnost, značilno za Avstrijo pri vprašanju Južne Tirolske. Takratni kancler Bruno Kreisky, socialdemokrat, se je odločno zavzel za pravice Južnotirolcev, čeprav je bila tam na oblasti Ljudska stranka, in zato je danes avstrijska manjšina v Italiji najbolj zaščitena in najuspešnejša manjšina v Evropi.
“Če bi slovenska stran imela jasno linijo, tudi prva, druga in tretja vlada, in bi želela dejansko stvari urediti, od finančne podpore, napisov, uradnega jezika, hkrati pa bi dala dovoljena za poslovanje avstrijskih bank, zavarovalnic in podjetij, kar so Avstrijci tudi dejansko nato dobili, bi bilo drugače. Toda na ene strani so bile zadeve urejene na drugi pa ne. In to ni dobro.”
Večina ljudi je ob osamosvojiti Slovenije pričakovala odločnejše zastopanje države za pravice narodne skupnosti, toda že takrat so nekateri dvomili in med njimi je bil tudi Felix Wieser, ki, kot pravi, je poznal razmere v gospodarstvu. In pri velikih avstrijskih in nemških podjetjih je takrat obstajal velik dvom v uspeh Slovenije.
“Mnogi so bili prepričani, da Slovenija ne bo mogla preživeti in bo postala deveta avstrijska zvezna dežela.”
Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemo, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Trsta Robertom Dipiazzo.
Mislim, da je vprašanje, kaj prinaša Dipiazza, uganka za vse nas, pojasnjuje.
“Kot oseba ni tako negativen in gleda na slovensko manjšino kot nekaj ustaljenega, kar Trst ima in živi z njo. Problem so osebe, ki ga obdajajo in bodo v naslednjih letih skupaj z njim upravljale Trst.”
Dipiazza ni sam in ob njem so tudi ljudje, povezani s skrajno desnico, opozarja sogovornik, se mu porajajo dvomi, kako bo manjšina živela pod novo upravo.
Hrvaška zakonodaja pripadnikom narodnih manjšin omogoča izobraževanje v njihovem jeziku in pisavi na vseh treh ravneh: v osnovnih in srednjih šolah, a tudi na predšolski ravni, ki pa je veliko manj uveljavljena. V te programe je bilo v šolskem letu 2014/15 – kot kaže poročilo vlade, objavljeno februarja letos -, vključenih več kot 2.500 otrok (točneje: 2.548, v 69 vrtcih), največ iz vrst italijanske manjšine, ki številčno močno prednjači tudi na drugih dveh ravneh, ter srbske, češke in madžarske manjšine.
Slovenščina v vrtcih ni navzoča, v tokratni oddaji ugotavlja Marjana Mirković. V Zagrebu si Svet slovenske narodne manjšine, skupaj z drugimi manjšinskimi sveti že leto dni zaman prizadeva za uveljavitev te pravice. Po besedah predsednika sveta Darka Šonca, se mestna oblast in pristojno ministrstvo med seboj nikakor ne želita dogovoriti o tem, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih in med starši oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih.
Bolj uspešna, a le za kratek čas, sta bila sveta na Reki, na mestni in županijski ravni, ko se je leta 2011 učenje slovenščine začelo v vrtcu na Mlaki, a žal tudi kmalu zamrlo.
Letošnji projekti v vrtcih na Reki, tudi v slovenščini, pa so spodbudili razmišljanje o njeni vrnitvi tudi v slovenski skupnosti, ki si prizadeva za podmladek. pa je med drugim spomnila prireditev maja letos, ko so malčki reškega vrtca Čebelice v društvu Bazovica skupaj predstavili projekt spoznavanja različnih kultur in s prisrčnim nastopom v albanščini, makedonščini in slovenščini navdušili vse navzoče, od predstavnikov mestnih oblasti in vodstva vrtcev do manjšinskih skupnosti, skupaj s starši. Pohvaljen projekt se nadaljuje, rojaki pa razmišljajo o vrnitvi slovenščine v vrtce.
Vrtci na Reki delujejo v okviru mestne uprave za vzgojo in šolstvo, program v svojem jeziku pa ima le italijanska narodna manjšina, v šestih vrtcih ga skupaj obiskuje 155 otrok. Pobude za te programe dajo starši in kar zadeva pobudo za slovenščino, jo reška mestna uprava pozdravlja in jo je skupaj s starši in vrtci pripravljena uresničiti, zagotavlja svetovalka Marina Peranić-Ševeljević:
“Če se bo pokazalo zanimanje in dala pobuda, saj se narodnim manjšinam vsekakor želi zagotoviti zakonske pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in pisavi. Lahko potrdim, da nesporno obstaja odprtost za razpravo in proučitev te uvedbe, in če so pogoji, da se začne uresničevati.”
Tudi ravnateljica otroškega vrtca Reka, ki združuje 31 ustanov z več kot tri tisoč otroki, Davorka Guštin zagotavlja, da bi se, če se vnovič pokaže interes, zavzeli za uvedbo slovenščine:
“ Če bi se pokazala potreba in izrazilo interes za to, bi se mi seveda zavzeli in zagotovili vse druge pogoje in otrokom omogočili vzgojni in izobraževalni program v vrtcu v maternem jeziku, v tem primeru slovenskem.”
Ob tem pa dodaja, da morajo prvi korak za to storiti starši. Posebno obvestilo zanje bo vodstvo reških vrtcev tokrat objavilo tudi na svoji spletni strani. Starše pa bodo v glasilu Sopotja k temu posebej spodbudile tudi slovenske organizacije, društvo Bazovica in oba sveta, pravi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Boris Rejec.
“Moja naloga na ravni mesta Reka je da ugotovimo, kakšen je interes med starši, nato pa bomo uradno vprašali pristojne na mestni ravni, kakšne so možnosti za to v samih vrtcih.”
Prepričan je, da bi se tako jeseni slovenščina vrnila v reške vrtce. Tudi pedagoginja v vrtcu, rojakinja Sanja Štemberger meni, da bi se slovenščina lahko vrnila vsaj v enega od reških vrtcev. Ankete so namreč pokazale, da so zainteresirani tako starši kot tudi vzgojiteljice, ob primerni informiranosti staršev o samih programih in ponudbi, pa bi lahko slovenščino vpeljali vsaj v katerega od manjših vrtcev, je prepričana sogovornica, ki je vrtcu na Mlaki podarila del družinske knjižne zbirke, slikanice in otroške knjige v slovenščini. Upa, da jih bodo kmalu vnovič uporabljali.
Tretje leto zapored se je skupina nadebudnih porabskih rojakov, pohodnikov, odpravila od Malega Triglava v Andovcih na vrh Triglava. Pot je polna simbolike, je Silvi Eöry pojasnil Karel Holec, pobudnik in predsednik Kulturnega in turističnega društva Andovci.
“Triglav je simbol slovenstva, združuje slovenski narod in letos praznujemo tudi 25-letnico samostojne države.”
Sedem dni bo trajala pot od Andovcev do Pokljuke, ker pa bo potekala tudi po asfaltiranih cestah, bi lahko imeli pohodniki težave zaradi žuljev. Na to bomo morali zelo paziti, pravi. Karel Holec, ki si želi, da bi letos vsi prišli na sam vrh Triglava, saj so za to sposobni in imajo dovolj kondicije.
Lani jim je veliko težav povzročalo slabo vreme, zato so na vrh Triglava prišli le trije. Letos jih na poti spremljajo visoke temperature, toda prepričani so, da bodo uspeli.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od slovensko - avstrijskega gospodarstva, kmetijstva v Furalniji Julijski krajini in slovenščine v reških vrtcih do pohoda porabskih Slovencev na vrh Triglava
SLOMAK – Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne slovenske zamejske organizacije, je v Potrni na avstrijskem Štajerskem ocenila doseženo v letošnjem letu in naredila načrt za jesen. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države, pričakovanjih in doseženem. Globalizaciji se ni mogoče izogniti, opozarja podjetnik, ki si, tako kot mnogi drugi rojaki z avstrijske Koroške, želi bolj odločno slovensko zunanjo politiko. Stiki z matično domovino so za narodno skupnost zelo pomembni, pravi:
” Naša sreča je, da med nami in Slovenijo ni neka meja in ni drugih držav. Gradiščanski Hrvati imajo med matično domovino mejo (in državo Slovenijo) in so dolgoročno v zelo težki situaciji.”
Slovenija je, tako kot prej Jugoslavija, veliko naredila in pomagala pri razvoju na kulturnem, športnem in šolskem področju, da so odnosi z manjšino ob meji intenzivni, povezave so močne in manjšina je dejavna, pravi, toda vedno znova se ustavimo pri členu 7 t.i. Avstrijske državne pogodbe in uresničevanju v njem določenih pravic slovenske narodne skupnosti.
“Neodgovorno je, da slovenska politika po 25 letih še vedno ne ve, kaj bi s tem členom počela. Ali naj zahteva od Avstrije, ..da se pridruži podpisani pogodbi ali ne. Tu bi morala država že zdavnaj priti do jasnega stališča, ki bi ga morale javno zastopati vse stranke, ne glede na to, ali so leve ali desne opcije.”
Sogovornik pogreša enotnost, značilno za Avstrijo pri vprašanju Južne Tirolske. Takratni kancler Bruno Kreisky, socialdemokrat, se je odločno zavzel za pravice Južnotirolcev, čeprav je bila tam na oblasti Ljudska stranka, in zato je danes avstrijska manjšina v Italiji najbolj zaščitena in najuspešnejša manjšina v Evropi.
“Če bi slovenska stran imela jasno linijo, tudi prva, druga in tretja vlada, in bi želela dejansko stvari urediti, od finančne podpore, napisov, uradnega jezika, hkrati pa bi dala dovoljena za poslovanje avstrijskih bank, zavarovalnic in podjetij, kar so Avstrijci tudi dejansko nato dobili, bi bilo drugače. Toda na ene strani so bile zadeve urejene na drugi pa ne. In to ni dobro.”
Večina ljudi je ob osamosvojiti Slovenije pričakovala odločnejše zastopanje države za pravice narodne skupnosti, toda že takrat so nekateri dvomili in med njimi je bil tudi Felix Wieser, ki, kot pravi, je poznal razmere v gospodarstvu. In pri velikih avstrijskih in nemških podjetjih je takrat obstajal velik dvom v uspeh Slovenije.
“Mnogi so bili prepričani, da Slovenija ne bo mogla preživeti in bo postala deveta avstrijska zvezna dežela.”
Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemo, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Trsta Robertom Dipiazzo.
Mislim, da je vprašanje, kaj prinaša Dipiazza, uganka za vse nas, pojasnjuje.
“Kot oseba ni tako negativen in gleda na slovensko manjšino kot nekaj ustaljenega, kar Trst ima in živi z njo. Problem so osebe, ki ga obdajajo in bodo v naslednjih letih skupaj z njim upravljale Trst.”
Dipiazza ni sam in ob njem so tudi ljudje, povezani s skrajno desnico, opozarja sogovornik, se mu porajajo dvomi, kako bo manjšina živela pod novo upravo.
Hrvaška zakonodaja pripadnikom narodnih manjšin omogoča izobraževanje v njihovem jeziku in pisavi na vseh treh ravneh: v osnovnih in srednjih šolah, a tudi na predšolski ravni, ki pa je veliko manj uveljavljena. V te programe je bilo v šolskem letu 2014/15 – kot kaže poročilo vlade, objavljeno februarja letos -, vključenih več kot 2.500 otrok (točneje: 2.548, v 69 vrtcih), največ iz vrst italijanske manjšine, ki številčno močno prednjači tudi na drugih dveh ravneh, ter srbske, češke in madžarske manjšine.
Slovenščina v vrtcih ni navzoča, v tokratni oddaji ugotavlja Marjana Mirković. V Zagrebu si Svet slovenske narodne manjšine, skupaj z drugimi manjšinskimi sveti že leto dni zaman prizadeva za uveljavitev te pravice. Po besedah predsednika sveta Darka Šonca, se mestna oblast in pristojno ministrstvo med seboj nikakor ne želita dogovoriti o tem, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih in med starši oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih.
Bolj uspešna, a le za kratek čas, sta bila sveta na Reki, na mestni in županijski ravni, ko se je leta 2011 učenje slovenščine začelo v vrtcu na Mlaki, a žal tudi kmalu zamrlo.
Letošnji projekti v vrtcih na Reki, tudi v slovenščini, pa so spodbudili razmišljanje o njeni vrnitvi tudi v slovenski skupnosti, ki si prizadeva za podmladek. pa je med drugim spomnila prireditev maja letos, ko so malčki reškega vrtca Čebelice v društvu Bazovica skupaj predstavili projekt spoznavanja različnih kultur in s prisrčnim nastopom v albanščini, makedonščini in slovenščini navdušili vse navzoče, od predstavnikov mestnih oblasti in vodstva vrtcev do manjšinskih skupnosti, skupaj s starši. Pohvaljen projekt se nadaljuje, rojaki pa razmišljajo o vrnitvi slovenščine v vrtce.
Vrtci na Reki delujejo v okviru mestne uprave za vzgojo in šolstvo, program v svojem jeziku pa ima le italijanska narodna manjšina, v šestih vrtcih ga skupaj obiskuje 155 otrok. Pobude za te programe dajo starši in kar zadeva pobudo za slovenščino, jo reška mestna uprava pozdravlja in jo je skupaj s starši in vrtci pripravljena uresničiti, zagotavlja svetovalka Marina Peranić-Ševeljević:
“Če se bo pokazalo zanimanje in dala pobuda, saj se narodnim manjšinam vsekakor želi zagotoviti zakonske pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in pisavi. Lahko potrdim, da nesporno obstaja odprtost za razpravo in proučitev te uvedbe, in če so pogoji, da se začne uresničevati.”
Tudi ravnateljica otroškega vrtca Reka, ki združuje 31 ustanov z več kot tri tisoč otroki, Davorka Guštin zagotavlja, da bi se, če se vnovič pokaže interes, zavzeli za uvedbo slovenščine:
“ Če bi se pokazala potreba in izrazilo interes za to, bi se mi seveda zavzeli in zagotovili vse druge pogoje in otrokom omogočili vzgojni in izobraževalni program v vrtcu v maternem jeziku, v tem primeru slovenskem.”
Ob tem pa dodaja, da morajo prvi korak za to storiti starši. Posebno obvestilo zanje bo vodstvo reških vrtcev tokrat objavilo tudi na svoji spletni strani. Starše pa bodo v glasilu Sopotja k temu posebej spodbudile tudi slovenske organizacije, društvo Bazovica in oba sveta, pravi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Boris Rejec.
“Moja naloga na ravni mesta Reka je da ugotovimo, kakšen je interes med starši, nato pa bomo uradno vprašali pristojne na mestni ravni, kakšne so možnosti za to v samih vrtcih.”
Prepričan je, da bi se tako jeseni slovenščina vrnila v reške vrtce. Tudi pedagoginja v vrtcu, rojakinja Sanja Štemberger meni, da bi se slovenščina lahko vrnila vsaj v enega od reških vrtcev. Ankete so namreč pokazale, da so zainteresirani tako starši kot tudi vzgojiteljice, ob primerni informiranosti staršev o samih programih in ponudbi, pa bi lahko slovenščino vpeljali vsaj v katerega od manjših vrtcev, je prepričana sogovornica, ki je vrtcu na Mlaki podarila del družinske knjižne zbirke, slikanice in otroške knjige v slovenščini. Upa, da jih bodo kmalu vnovič uporabljali.
Tretje leto zapored se je skupina nadebudnih porabskih rojakov, pohodnikov, odpravila od Malega Triglava v Andovcih na vrh Triglava. Pot je polna simbolike, je Silvi Eöry pojasnil Karel Holec, pobudnik in predsednik Kulturnega in turističnega društva Andovci.
“Triglav je simbol slovenstva, združuje slovenski narod in letos praznujemo tudi 25-letnico samostojne države.”
Sedem dni bo trajala pot od Andovcev do Pokljuke, ker pa bo potekala tudi po asfaltiranih cestah, bi lahko imeli pohodniki težave zaradi žuljev. Na to bomo morali zelo paziti, pravi. Karel Holec, ki si želi, da bi letos vsi prišli na sam vrh Triglava, saj so za to sposobni in imajo dovolj kondicije.
Lani jim je veliko težav povzročalo slabo vreme, zato so na vrh Triglava prišli le trije. Letos jih na poti spremljajo visoke temperature, toda prepričani so, da bodo uspeli.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov