Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
96. obletnica koroškega plebiscita, člani Slomaka v Strasbourgu, predsednika Slovenije in Madžarske na kolesih, rojaki iz FJK na 48. Barkovljanki, Slovenščina v družini v Palčavi šiši
10. oktober 1920 je vtisnjen v zgodovino koroških Slovencev, saj jih je takrat večji del ostal zunaj matične domovine. Kako obletnico koroškega plebiscita rojaki na avstrijskem Koroškem dojemajo danes?
O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra. Društvo, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami, pripravlja ob svoji 30-letnici Cirkus, v katerega so vabljene tudi visoke”živali” na čelu s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
Kako pa Emil Krištof, ki je skupaj z Gerhardom Pilgramom skrbnik in krotilec živali v Cirkusu, glasbenik in eden izmed upornejših koroških Slovencev, osebno doživlja 10. oktober?
Časi so se spremenili, pravi, toda še vedno se dobro spominja nekdanjih praznovanj obletnice plebiscita, ki so bila namenjena hujskanju proti koroškim Slovencem.
“Doraščal sem na dvojezičnem območju Pliberka, kjer je večina še govorila slovensko. Za nas je bil to dan, ko smo se zaprli v hišo in smo se izogibali javnemu prostoru.”
Da so se časi spremenili dokazujejo tudi skupne slovesnosti na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu, na katerih program sooblikujejo tudi koroški Slovenci. Letos so bili v ospredju mladi športniki, program, ki je potekal pod geslom “Identiteta in zaupanje za miroljubno sožitje”, so sooblikovali Tonč Feinig, Mateja Mackenzie-Zwitter in Janko Zwitter.
Vodja Unikuma Emil Krištof pa ob spremembi ozračja pogreša bistvene spremembe pri deželnem financiranju slovenskih kulturnih organizacij.
“Podpora koroškim slovenskim dvojezičnim kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam, društvom, ki so po anketi ene od kulturnih iniciativ najbolj delavni, aktivni, je najmanjša. Dobivajo najmanjši delež sredstev deželne vlade. Med ozračjem in dejansko prakso je še velika razlika. In kot kaže, se to še ne bo kmalu spremenilo.”
Člani Slovenske manjšinske koordinacije – SLOMAK so se v evropskem parlamentu v Strasbourgu srečali s poslanci iz Slovenije, Italije, Avstrije, z Madžarske in s Hrvaške. Kaj so jim sporočili, lahko slišite v tokratni oddaji, v pogovoru Lidije Kosi s predsedujočim Slomaku Rudijem Pavšičem, ki je prepričan, da so manjšine zelo pomembne za reševanje konfliktov med državami in za celotno evropsko unijo.
“Evropa je šibka, kar nas skrbi. Šibka Evropa pomeni tudi šibko reševanje manjšinskih vprašanj. Mi prihajamo iz sredin, kjer se manjšinska problematika različno rešuje. Naša želja pa je, da na način, ko združujemo 8 različnih organizacij iz 4 držav, kažemo drugim, kako bi lahko s stalnim dialogom reševali in se lotevali nekaterih odprtih vprašanj.”
V športnem duhu, na kolesarjenju, sta se srečala slovenski in madžarski predsednik Borut Pahor in Janos Ader, ki sta obiskala kraje, kjer živita manjšini obeh držav. Potovanje sta začela na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku in se med drugim ustavila tudi pri Malem Triglavu v Andovcih, na katerega so člani tamkajšnjega turističnega društva še posebej ponosni. Tudi letos so namreč pri njem začeli svoje 9 dnevno potovanje na vrh Triglava.
Predsednika obeh držav pa sta se, kot je dejal slovenski predsednik Borut Pahor, na svojem prvem srečanju odločila, da bosta izkoristila vsako priložnost za poglobitev prijateljskih in dobrososedskih odnosov:
“.. In da to niso samo uradni, politični stiki, konference, srečanja, ampak da je to tudi druženje z ljudmi, povezovanje med obema narodoma in odločila sva se za kolesarjenje, kar je sicer nekoliko neobičajno, ampak se nama zdi, da je to ena simpatična gesta, mogoče simpatično sporočilo…”
Sporočilo je morda še pomembnejše prav za rojake v Porabju, ki skušajo preko evropskega čezmejnega projekta Green Exercise razviti kolesarski turizem.
48-ta Barkovljanka, ki je Trst z okolico za 10 dni spremenila v svetovno prestolnico jadranja, je bila uspešna v vseh pogledih, v tokratnih Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Vetra v jadra je lovilo več kot 1700 jadrnic vseh velikosti. Na morju se je preizkusilo okrog 25 tisoč jadralcev. Na kopnem so skupaj našteli blizu 350 tisoč obiskovalcev iz vse Italije in drugih držav Evrope, tudi Slovenije. Na nabrežju so na 40 tisoč kvadratnih metrih postavili za kilometer in 200 metrov dolgo vrsto stojnic. Izkupiček bodo sešteli organizatorji, skupaj s Tržaško Trgovinsko zbornico. Zagotovo pa ni majhen.
Tokratna športna, kulturna in družabna prireditev je imela tudi odmevno slovensko podobo, ki so jo sooblikovali pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji ob sodelovanju generalnega konzulata republike Slovenije v Trstu. Na stojnicah se je predstavila tudi Slovenija.
Pobuda Slovenščina v družini, ki deluje pod okriljem Krščanske kulturne zveze iz Celovca in z različnimi dejavnostmi opozarja na pomen žive rabe jezika v družinskem okolju in ohranjanje narečij, se je pred tremi leti odločila razširiti svoje delovanje.
Leta 2014 so skupaj z drugimi rojaki iz sosednjih držav o tem spregovorili na posvetu v Tinjah, lani so se srečali v Naborjetu v Kanalski dolini, letos pa na Hrvaškem, v vasici Plešce v Gorskem kotarju. Posvet je tokrat gostila Etnološka zbirka družine Čop, Palčava šiša, ki je tako obeležila tudi desetletnico uspešnega ohranjanja kulturnega izročila.
Predstavniki organizacij z avstrijske Koroške in Štajerske, iz Kanalske doline, Porabja in s Kvarnerja so na srečanju predstavili različne načine in pobude za ohranjanje in učenje slovenščine v družini, društvih in šolah.
Sporočilo je mogoče, kot v oddaji poroča Marjana Mirković, strniti v misel, da je za razvoj jezika nujno družinsko okolje, ki ga šola zgolj nadgrajuje, in da morajo mladi prepoznati tudi funkcijo jezika.
Posvet v Palčavi šiši se je končal z ogledom etnološke zbirke, ki jo je predstavil vodja Marko Smole, zadovoljen z odzivom iz zamejstva in zanimanjem za narečje. Zadovoljen pa je tudi zaradi sodelovanje s slovenskimi in hrvaškimi etnologi, s katerimi načrtuje več novih projektov o nesnovni dediščini oziroma krajevnih pripovedih in njihovi vključitvi v kulturni turizem.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
96. obletnica koroškega plebiscita, člani Slomaka v Strasbourgu, predsednika Slovenije in Madžarske na kolesih, rojaki iz FJK na 48. Barkovljanki, Slovenščina v družini v Palčavi šiši
10. oktober 1920 je vtisnjen v zgodovino koroških Slovencev, saj jih je takrat večji del ostal zunaj matične domovine. Kako obletnico koroškega plebiscita rojaki na avstrijskem Koroškem dojemajo danes?
O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – univerzitetnega kulturnega centra. Društvo, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami, pripravlja ob svoji 30-letnici Cirkus, v katerega so vabljene tudi visoke”živali” na čelu s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
Kako pa Emil Krištof, ki je skupaj z Gerhardom Pilgramom skrbnik in krotilec živali v Cirkusu, glasbenik in eden izmed upornejših koroških Slovencev, osebno doživlja 10. oktober?
Časi so se spremenili, pravi, toda še vedno se dobro spominja nekdanjih praznovanj obletnice plebiscita, ki so bila namenjena hujskanju proti koroškim Slovencem.
“Doraščal sem na dvojezičnem območju Pliberka, kjer je večina še govorila slovensko. Za nas je bil to dan, ko smo se zaprli v hišo in smo se izogibali javnemu prostoru.”
Da so se časi spremenili dokazujejo tudi skupne slovesnosti na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu, na katerih program sooblikujejo tudi koroški Slovenci. Letos so bili v ospredju mladi športniki, program, ki je potekal pod geslom “Identiteta in zaupanje za miroljubno sožitje”, so sooblikovali Tonč Feinig, Mateja Mackenzie-Zwitter in Janko Zwitter.
Vodja Unikuma Emil Krištof pa ob spremembi ozračja pogreša bistvene spremembe pri deželnem financiranju slovenskih kulturnih organizacij.
“Podpora koroškim slovenskim dvojezičnim kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam, društvom, ki so po anketi ene od kulturnih iniciativ najbolj delavni, aktivni, je najmanjša. Dobivajo najmanjši delež sredstev deželne vlade. Med ozračjem in dejansko prakso je še velika razlika. In kot kaže, se to še ne bo kmalu spremenilo.”
Člani Slovenske manjšinske koordinacije – SLOMAK so se v evropskem parlamentu v Strasbourgu srečali s poslanci iz Slovenije, Italije, Avstrije, z Madžarske in s Hrvaške. Kaj so jim sporočili, lahko slišite v tokratni oddaji, v pogovoru Lidije Kosi s predsedujočim Slomaku Rudijem Pavšičem, ki je prepričan, da so manjšine zelo pomembne za reševanje konfliktov med državami in za celotno evropsko unijo.
“Evropa je šibka, kar nas skrbi. Šibka Evropa pomeni tudi šibko reševanje manjšinskih vprašanj. Mi prihajamo iz sredin, kjer se manjšinska problematika različno rešuje. Naša želja pa je, da na način, ko združujemo 8 različnih organizacij iz 4 držav, kažemo drugim, kako bi lahko s stalnim dialogom reševali in se lotevali nekaterih odprtih vprašanj.”
V športnem duhu, na kolesarjenju, sta se srečala slovenski in madžarski predsednik Borut Pahor in Janos Ader, ki sta obiskala kraje, kjer živita manjšini obeh držav. Potovanje sta začela na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku in se med drugim ustavila tudi pri Malem Triglavu v Andovcih, na katerega so člani tamkajšnjega turističnega društva še posebej ponosni. Tudi letos so namreč pri njem začeli svoje 9 dnevno potovanje na vrh Triglava.
Predsednika obeh držav pa sta se, kot je dejal slovenski predsednik Borut Pahor, na svojem prvem srečanju odločila, da bosta izkoristila vsako priložnost za poglobitev prijateljskih in dobrososedskih odnosov:
“.. In da to niso samo uradni, politični stiki, konference, srečanja, ampak da je to tudi druženje z ljudmi, povezovanje med obema narodoma in odločila sva se za kolesarjenje, kar je sicer nekoliko neobičajno, ampak se nama zdi, da je to ena simpatična gesta, mogoče simpatično sporočilo…”
Sporočilo je morda še pomembnejše prav za rojake v Porabju, ki skušajo preko evropskega čezmejnega projekta Green Exercise razviti kolesarski turizem.
48-ta Barkovljanka, ki je Trst z okolico za 10 dni spremenila v svetovno prestolnico jadranja, je bila uspešna v vseh pogledih, v tokratnih Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Vetra v jadra je lovilo več kot 1700 jadrnic vseh velikosti. Na morju se je preizkusilo okrog 25 tisoč jadralcev. Na kopnem so skupaj našteli blizu 350 tisoč obiskovalcev iz vse Italije in drugih držav Evrope, tudi Slovenije. Na nabrežju so na 40 tisoč kvadratnih metrih postavili za kilometer in 200 metrov dolgo vrsto stojnic. Izkupiček bodo sešteli organizatorji, skupaj s Tržaško Trgovinsko zbornico. Zagotovo pa ni majhen.
Tokratna športna, kulturna in družabna prireditev je imela tudi odmevno slovensko podobo, ki so jo sooblikovali pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji ob sodelovanju generalnega konzulata republike Slovenije v Trstu. Na stojnicah se je predstavila tudi Slovenija.
Pobuda Slovenščina v družini, ki deluje pod okriljem Krščanske kulturne zveze iz Celovca in z različnimi dejavnostmi opozarja na pomen žive rabe jezika v družinskem okolju in ohranjanje narečij, se je pred tremi leti odločila razširiti svoje delovanje.
Leta 2014 so skupaj z drugimi rojaki iz sosednjih držav o tem spregovorili na posvetu v Tinjah, lani so se srečali v Naborjetu v Kanalski dolini, letos pa na Hrvaškem, v vasici Plešce v Gorskem kotarju. Posvet je tokrat gostila Etnološka zbirka družine Čop, Palčava šiša, ki je tako obeležila tudi desetletnico uspešnega ohranjanja kulturnega izročila.
Predstavniki organizacij z avstrijske Koroške in Štajerske, iz Kanalske doline, Porabja in s Kvarnerja so na srečanju predstavili različne načine in pobude za ohranjanje in učenje slovenščine v družini, društvih in šolah.
Sporočilo je mogoče, kot v oddaji poroča Marjana Mirković, strniti v misel, da je za razvoj jezika nujno družinsko okolje, ki ga šola zgolj nadgrajuje, in da morajo mladi prepoznati tudi funkcijo jezika.
Posvet v Palčavi šiši se je končal z ogledom etnološke zbirke, ki jo je predstavil vodja Marko Smole, zadovoljen z odzivom iz zamejstva in zanimanjem za narečje. Zadovoljen pa je tudi zaradi sodelovanje s slovenskimi in hrvaškimi etnologi, s katerimi načrtuje več novih projektov o nesnovni dediščini oziroma krajevnih pripovedih in njihovi vključitvi v kulturni turizem.
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov