Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetovanje ni tek na 100 metrov, novi čezmejni projekti - Interreg Slovenija Hrvaška 2014 - 2020, 10. dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri, 110-letnica SPD Šentjanž v Rožu in gobarska razstava v Monoštru
V Furlaniji Julijski krajini stanovska Kmečka zveza združuje 700 članov in rezine njihovega kruha niso prav debele, v tokratni oddaji ugotavlja Mirjam Muženič. Največ ovir pri delu jim postavlja veljavna zakonodaja in zahtevna ter pogostokrat nesmiselna italijanska administracija, birokracija v pravem pomenu besede.
Kmetijstvo je maraton in ne tek na sto metrov, soglasno ocenjujejo slovenski kmetje na Tržaškem , ki letno ustvarijo nekaj manj kot 17 milijonov evrov prihodkov, v celotni Furlaniji Julijski krajini pa dobrih 29 milijonov evrov. Zemlja rojakom pomeni tudi temelj narodne pripadnosti. Sidonja Radetič lastnica kmetije v Medji vasi, ki se ukvarja z živinorejo, svoje pridelke postavlja na mizo turistične kmetije in to ne brez težav:
“Kar se tiče ekonomskega vidika pomaga to, da prodajamo na krožniku…Najbolj me muči birokracija, ti zakoni, predpisi, papirji, ki jih je treba urejati, mi vzamejo največ energije.”
Andrej Bole v Piščancih nad Trstom je vinogradnik s srednje veliko kmetijo. Zgradil je klet, posodobil opremo. Ni lahko, pravi, tudi zaradi divjih prašičev ne, ki lahko v eni noči pospravijo celoletni človekov trud.
“Leta 1950 je bilo na Tržaškem približno čez 1000 hektarov vinogradov in sadovnjakov, ti sadovnjaki so bili bolj vinogradi z nekaj sadja. Danes morda dosegamo 300 hektarov. Morda… Površina je kar zdesetkana, da niti ne štejemo vseh travnikov, pašnikov in njiv, ki smo jih izgubili v tem obdobju.”
“Velik problem je tudi razlaščanje slovenske zemlje, tudi obdelovalne, ki jo je na svoji koži občutil nekdanji predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis. S sinovi vztraja v vrtnarstvu in prideluje zelenjavo.
Ni problem delati, zagotavlja Dario Zidarič:, govedorejec in svetovno znan sirar iz Praprota. Težava je, kako kljubovati birokraciji.
“V teh 30 letih dela mi zadoščenje malo peša. Delam naprej, imam energijo, ampak bolj iz kraške trme kot pa zadoščenja. Ves sistem deluje na tem, da spodbija voljo. Sprašujem se, kako bo z našimi nasledniki. Kako bom rekel potomcem, naj opravljajo to delo. Ja, če imaš izredno voljo, energijo. Samo to je težko. Nismo v stanju, da zagotovimo normalno delovanje.”
Za ribogojnico v Dolini pri Trstu je domačin potreboval toliko papirjev, kot bi gradil hidroelektrarno. Edi Zobec zagovarja zakone, vendar so ti tudi nesmiselni, pravi :
“Živimo v državi, kjer v zadnjih letih vsakih pet dni imamo nov dekret, zakon na vsedržavni ravni, težko je harmonizirati takšno bombardiranje, zelo težko.”
Po besedah predsednika Kmečke zveze Franca Fabca v Italiji kmetje za zahteve birokracije porabijo kar 156 dni v letu. Kljub temu pa je kmetijstvo, po njegovem prepričanju, gospodarska panoga s prihodnostjo in to v povezavi s turizmom.
V Slovenskem domu, v dvorani društva Bazovica na Reki so 18.10. 2016 slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška 2014 – 2020.
Potrjenih je pet projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov. Dva projekta sta s področja naravne in kulturne dediščine, trije pa s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja . Sodelovanje med državama iz obdobja 2007–2013 se krepi in v tej finančni perspektivi še nadgrajuje, zatrjujejo pristojni.
Na prvem roku so bili odobreni trije projekti s področja aktivnega ohranjanja dediščine v okviru trajnostnega turizma. Največ – več kot 1.800.000 € – je vreden projekt Mala barka 2., usmerjen v ohranjanje pomorske dediščine in prepoznavanje celotnega čezmejnega obalnega območja kot enotne turistične destinacije. Vodilni partner je Primorsko-goranska županija, poleg občin Piran in Izola pa iz Slovenije sodelujeta še izolska turistična skupnost in piranski pomorski muzej Sergej Mašera. Primorsko-goranski župan Zlatko Komadina, je bil ob podpisu pogodbe upravičeno zadovoljen:
»V izjemno čast in zadovoljstvo mi je, da smo lahko gostili podpis petih programov Interrega, z našimi dragimi prijatelji iz Slovenije. V enem izmed teh petih je naša županija vodilni partner, to je naše tradicionalno ladjedelništvo, naše lokalne ladjedelnice, naše barke, ki so pravzaprav namenjene turizmu. Ravno tako smo tudi partner z občino Hrpelje-Kozina na področju varstva za starostnike. Prizadevni ljudje z obeh strani meje ustvarjajo projekte za sožitje ob meji, in meja nas ne sme ločevati, temveč povezovati.«
Zlatko Komadina je v pogovoru z Marjano Mirković, opozoril tudi na večletne dobre stike z bližnjim območjem v Sloveniji, zlasti z Ilirsko Bistrico, Pivko in Postojno.
Med projekti, ki so na prvem razpisu uspeli dobiti denar, so še Detox (vodilni partner je občina Lenart), ki bo na zabaven in sodoben način poučil obiskovalce o kulturni dediščini in projekt Enjoyheritage (vodilni partner občina Slovenska Bistrica), ki naj bi z več kot milijonom evrov na čezmejno območje privabil mlade.
Na področju zdravega, varnega in dostopnega čezmejnega območja pa sta potrjena projekta Demenca Acroslo (Izola) in Star (Hrpelje Kozina).
Ponosni, da so pogodbe o sofinanciranju podpisali prav v Slovenskem domu na Reki, pa so bili tam živeči rojaki, ki so na slovesnosti med drugim zapeli tudi himno Primorsko-goranske županije.
Druženje na kulturnih dogodkih, slovenska beseda in pesem – to je bistvo prireditev, ki so se začele v Pulju in se razširile v druge kraje hrvaške Istre, kjer delujejo slovenska kulturna društva. Tokratni nabor dogodkov, ki so jih ponujali med 18. in 22. oktobrom, je bil še posebej pester – od predavanj, do glasbe, gledališča, filma in razstav, poroča Barbara Kampos, ki je spremljala dneve slovenske kulture.
Prva postaja je bil Labin, kjer so člani tamkajšnjega društva Slovencev vabili v mestno knjižnico, nekoč je bil tam vhod v rudnik, na predavanje o prepovedani slovenski književnosti in na koncert vokalne skupine Ajda iz Umaga. Zakaj so se odločili za tak program? Predsednica društva Silva Šutar Vujičić:
“Da slišimo, kako je bilo v nekih drugih časih in zakaj je bila določena literatura prepovedana in druga dovoljena. In smo izvedeli veliko tega.”
Med drugim tudi to, da v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani še vedno hranijo celotno zbirko nekdaj prepovedane literature – tako imenovani D-fond.
Od osamosvojitve Slovenije se zbirka, ki jo redno dopolnjujejo in seveda ni več prepovedana, imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Da bodo rojaki zunaj matične domovine še bolj povezani s slovensko besedo in literaturo, pa jim v NUKU, po novem, omogočajo brezplačno članstvo. Kot pojasnjuje Helena Janežič so s tem projektom začeli letos ob pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
“Omogočamo vsem Slovencem, ki ne živijo znotraj meja Slovenije, da se včlanijo v NUK brezplačno in potem lahko na daljavo berejo elektronske knjige na portalu Biblos. Zaenkrat nabor ni še zelo velik, se pa povečuje. Vsak mesec dodajamo nove naslove in verjamem, da bo vsak našel leposlovno ali pa tudi bolj strokovno zvrst zase.”
Udeležence prireditve v Labinu je ogrela tudi slovenska pesem vokalne skupine Ajda iz Umaga, pod vodstvom Vesne Car, in mnogi so zapeli skupaj z njimi. Tudi Brigita Rojko, ki v Labinu živi že 30 let, in jo pesmi spominjajo na dom ter Vita Dundera, ki se je v Labin prišla pred 41-imi leti.
“Mi smo zmeraj v družini govorili na slovenskem jeziku z mamo in očetom, a šole sem vse končala na Hrvaškem. In vpisala sem se tudi, da bi še naprej malo poslušala te slovenske.”
V Buzetu, kjer deluje slovensko kulturno društvo Lipa, je bilo veliko mladih. Da je zanimanje za slovenski jezik tam veliko, pa dokazuje tudi 35 otrok, prijavljenih k pouku slovenščine – izbirnemu predmetu v tamkajšnji osnovni šoli.
Glasbeno obarvan kulturni program pa je bil povezan z likovno umetnostjo in slovensko besedo. Predstavila so se namreč dekleta, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika s kulturo in so prav za dneve slovenske kulture pripravile hudomušno uro slovenščine. Bojana Hajduk Černeka že peto leto obiskuje tečaj, tesno povezan tudi s slovensko kulturo.
“To pomeni, da se ne učimo samo jezika, ampak veliko izvemo tudi o pomembnih slovenskih piscih, o deželi, življenju v preteklosti. Vsako leto smo imeli ekskurzijo v Sloveniji, zelo tematsko ekskurzijo, kjer smo spoznali kraje, obiskali smo rojstne hiše znanih piscev – Cankarja, Prešerna, muzeje, enkrat smo obiskali Ljubljano, hodili smo po poti znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Zelo tematsko. Tako, da se ne učimo samo jezik ampak tudi zelo pomembne stvari o Sloveniji in o kulturi.”
V Buzetu je, prvič je med Slovenci na Hrvaškem, nastopila Kraška klapa iz Sežane, ki jo vodi Maja Cetin, pridružile pa so se jim tudi članice Slovenskega kulturnega društva Oljka iz Poreča, pod vodstvom predsednice društva Mirjam Pran:
“Vedno se potrudimo, da se ob takih priložnosti družimo. … Prav se mi zdi, da smo prisotna vsa društva. Gre za priložnost, da se med sabo povežemo, da skupaj pokažemo našim someščanom del slovenske kulture in naše matične države.”
Letos so v Poreču pokazali, kako zveni slovenska ljudska glasba v sodobni preobleki. Z Zvoki Slovenije sta nastopila Boštjan Gombač in Janez Dovč. Živahno je bilo tudi v Umagu, kjer so odprli razstavo akademskega slikarja Boruta Skoka iz Pulja in nato predvajali še film Čefurji raus.
Dneve slovenske kulture v hrvaški Istri so pred desetimi leti zasnovali v Pulju takratna tajnica društva, danes glavna tajnica Slovenske izseljenke matica Jasmina Ilič je vesela, da se je ideja za razširitev na celotno Istro prijela:
“In upam, da bo še naprej, da se bomo videli še na 20, 30 dnevnih slovenske kulture v Istri. Stalno se ponavlja enoten kulturni prostor, velikokrat slišimo to frazo, ampak dejansko je to zelo pomembno. In Slovenci v Sloveniji se moramo zavedati tega, da vsi Slovenci, ki živijo izven matične domovine vlagajo še poseben trud, da bi to slovenstvo ohranili.”
In dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri so, ugotavlja Barbara Kampos, to potrdili tudi letos.
Še več fotografij s prireditev pa si lahko ogledate na portalu svsd.rtvslo.si.
Leto 1906 je bilo pomembno za koroške Slovence, saj je takrat nastalo kar nekaj kulturnih društev, ki še vedno delujejo. Eno takšnih je tudi Slovensko prosvetno društvo Šentjanž. O zgodovini društva, dejavnosti in razmerah danes smo se pogovarjali s predsednikom društva Štefanom Pinterjem.
Naš sogovornik, ki društvo vodi četrto leto, pred tem pa je bil več kot 30 let njegov tajnik, se je poglobil v zanimivo zgodovino društva, ki se je ob ustanovitvi imenovalo “Krščanskosocialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas, Bistrico in okolico”. Eden od razlogov za začetek delovanja so bile tudi volitve leta 1907, saj se je društvo vključilo v boj za pravično razdelitev volilnih okrajev na Koroškem in med drugim zahtevalo splošno ljudsko zavarovanje in ustanovitev konzuma na Bistrici.
Leta 1908 je bilo ustanovljeno “Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Šentjanž in okolico”. Njegov prvi predsednik je postal Janez Müller, Močivnik. Člani pa so se posvetili odrski in pevski dejavnosti, kmalu so zaigrali tudi prvi šentjanški tamburaši.
Prav gledališka in tamburaška dejavnost sta danes vodilni dejavnosti društva, ki že 15 let pripravlja tamburaški festival, Teater Šentanž, ki smo ga podrobneje predstavili v Sotočjih 17.10.2016, pa letos obeležuje 20-letnico neprekinjenega delovanja.
Gobarsko društva Lisička iz Maribora, ki letos slavi petdeset let svojega delovanja, že vrsto let svoje člane jeseni popelje na izlet v Porabje. Ob druženju s porabskimi gobarji v Slovenskem domu v Monoštru pripravijo tudi gobarsko razstavo. Kako je bilo letos, lahko slišite v tokratni oddaji, ko se je jim je pridružila Silva Eöry.
Razstava gob v Porabju je pomembna tudi za razvoj slovenskega jezika. Zakaj? Prisluhnite tokratni oddaji!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kmetovanje ni tek na 100 metrov, novi čezmejni projekti - Interreg Slovenija Hrvaška 2014 - 2020, 10. dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri, 110-letnica SPD Šentjanž v Rožu in gobarska razstava v Monoštru
V Furlaniji Julijski krajini stanovska Kmečka zveza združuje 700 članov in rezine njihovega kruha niso prav debele, v tokratni oddaji ugotavlja Mirjam Muženič. Največ ovir pri delu jim postavlja veljavna zakonodaja in zahtevna ter pogostokrat nesmiselna italijanska administracija, birokracija v pravem pomenu besede.
Kmetijstvo je maraton in ne tek na sto metrov, soglasno ocenjujejo slovenski kmetje na Tržaškem , ki letno ustvarijo nekaj manj kot 17 milijonov evrov prihodkov, v celotni Furlaniji Julijski krajini pa dobrih 29 milijonov evrov. Zemlja rojakom pomeni tudi temelj narodne pripadnosti. Sidonja Radetič lastnica kmetije v Medji vasi, ki se ukvarja z živinorejo, svoje pridelke postavlja na mizo turistične kmetije in to ne brez težav:
“Kar se tiče ekonomskega vidika pomaga to, da prodajamo na krožniku…Najbolj me muči birokracija, ti zakoni, predpisi, papirji, ki jih je treba urejati, mi vzamejo največ energije.”
Andrej Bole v Piščancih nad Trstom je vinogradnik s srednje veliko kmetijo. Zgradil je klet, posodobil opremo. Ni lahko, pravi, tudi zaradi divjih prašičev ne, ki lahko v eni noči pospravijo celoletni človekov trud.
“Leta 1950 je bilo na Tržaškem približno čez 1000 hektarov vinogradov in sadovnjakov, ti sadovnjaki so bili bolj vinogradi z nekaj sadja. Danes morda dosegamo 300 hektarov. Morda… Površina je kar zdesetkana, da niti ne štejemo vseh travnikov, pašnikov in njiv, ki smo jih izgubili v tem obdobju.”
“Velik problem je tudi razlaščanje slovenske zemlje, tudi obdelovalne, ki jo je na svoji koži občutil nekdanji predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis. S sinovi vztraja v vrtnarstvu in prideluje zelenjavo.
Ni problem delati, zagotavlja Dario Zidarič:, govedorejec in svetovno znan sirar iz Praprota. Težava je, kako kljubovati birokraciji.
“V teh 30 letih dela mi zadoščenje malo peša. Delam naprej, imam energijo, ampak bolj iz kraške trme kot pa zadoščenja. Ves sistem deluje na tem, da spodbija voljo. Sprašujem se, kako bo z našimi nasledniki. Kako bom rekel potomcem, naj opravljajo to delo. Ja, če imaš izredno voljo, energijo. Samo to je težko. Nismo v stanju, da zagotovimo normalno delovanje.”
Za ribogojnico v Dolini pri Trstu je domačin potreboval toliko papirjev, kot bi gradil hidroelektrarno. Edi Zobec zagovarja zakone, vendar so ti tudi nesmiselni, pravi :
“Živimo v državi, kjer v zadnjih letih vsakih pet dni imamo nov dekret, zakon na vsedržavni ravni, težko je harmonizirati takšno bombardiranje, zelo težko.”
Po besedah predsednika Kmečke zveze Franca Fabca v Italiji kmetje za zahteve birokracije porabijo kar 156 dni v letu. Kljub temu pa je kmetijstvo, po njegovem prepričanju, gospodarska panoga s prihodnostjo in to v povezavi s turizmom.
V Slovenskem domu, v dvorani društva Bazovica na Reki so 18.10. 2016 slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška 2014 – 2020.
Potrjenih je pet projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov. Dva projekta sta s področja naravne in kulturne dediščine, trije pa s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja . Sodelovanje med državama iz obdobja 2007–2013 se krepi in v tej finančni perspektivi še nadgrajuje, zatrjujejo pristojni.
Na prvem roku so bili odobreni trije projekti s področja aktivnega ohranjanja dediščine v okviru trajnostnega turizma. Največ – več kot 1.800.000 € – je vreden projekt Mala barka 2., usmerjen v ohranjanje pomorske dediščine in prepoznavanje celotnega čezmejnega obalnega območja kot enotne turistične destinacije. Vodilni partner je Primorsko-goranska županija, poleg občin Piran in Izola pa iz Slovenije sodelujeta še izolska turistična skupnost in piranski pomorski muzej Sergej Mašera. Primorsko-goranski župan Zlatko Komadina, je bil ob podpisu pogodbe upravičeno zadovoljen:
»V izjemno čast in zadovoljstvo mi je, da smo lahko gostili podpis petih programov Interrega, z našimi dragimi prijatelji iz Slovenije. V enem izmed teh petih je naša županija vodilni partner, to je naše tradicionalno ladjedelništvo, naše lokalne ladjedelnice, naše barke, ki so pravzaprav namenjene turizmu. Ravno tako smo tudi partner z občino Hrpelje-Kozina na področju varstva za starostnike. Prizadevni ljudje z obeh strani meje ustvarjajo projekte za sožitje ob meji, in meja nas ne sme ločevati, temveč povezovati.«
Zlatko Komadina je v pogovoru z Marjano Mirković, opozoril tudi na večletne dobre stike z bližnjim območjem v Sloveniji, zlasti z Ilirsko Bistrico, Pivko in Postojno.
Med projekti, ki so na prvem razpisu uspeli dobiti denar, so še Detox (vodilni partner je občina Lenart), ki bo na zabaven in sodoben način poučil obiskovalce o kulturni dediščini in projekt Enjoyheritage (vodilni partner občina Slovenska Bistrica), ki naj bi z več kot milijonom evrov na čezmejno območje privabil mlade.
Na področju zdravega, varnega in dostopnega čezmejnega območja pa sta potrjena projekta Demenca Acroslo (Izola) in Star (Hrpelje Kozina).
Ponosni, da so pogodbe o sofinanciranju podpisali prav v Slovenskem domu na Reki, pa so bili tam živeči rojaki, ki so na slovesnosti med drugim zapeli tudi himno Primorsko-goranske županije.
Druženje na kulturnih dogodkih, slovenska beseda in pesem – to je bistvo prireditev, ki so se začele v Pulju in se razširile v druge kraje hrvaške Istre, kjer delujejo slovenska kulturna društva. Tokratni nabor dogodkov, ki so jih ponujali med 18. in 22. oktobrom, je bil še posebej pester – od predavanj, do glasbe, gledališča, filma in razstav, poroča Barbara Kampos, ki je spremljala dneve slovenske kulture.
Prva postaja je bil Labin, kjer so člani tamkajšnjega društva Slovencev vabili v mestno knjižnico, nekoč je bil tam vhod v rudnik, na predavanje o prepovedani slovenski književnosti in na koncert vokalne skupine Ajda iz Umaga. Zakaj so se odločili za tak program? Predsednica društva Silva Šutar Vujičić:
“Da slišimo, kako je bilo v nekih drugih časih in zakaj je bila določena literatura prepovedana in druga dovoljena. In smo izvedeli veliko tega.”
Med drugim tudi to, da v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani še vedno hranijo celotno zbirko nekdaj prepovedane literature – tako imenovani D-fond.
Od osamosvojitve Slovenije se zbirka, ki jo redno dopolnjujejo in seveda ni več prepovedana, imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Da bodo rojaki zunaj matične domovine še bolj povezani s slovensko besedo in literaturo, pa jim v NUKU, po novem, omogočajo brezplačno članstvo. Kot pojasnjuje Helena Janežič so s tem projektom začeli letos ob pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
“Omogočamo vsem Slovencem, ki ne živijo znotraj meja Slovenije, da se včlanijo v NUK brezplačno in potem lahko na daljavo berejo elektronske knjige na portalu Biblos. Zaenkrat nabor ni še zelo velik, se pa povečuje. Vsak mesec dodajamo nove naslove in verjamem, da bo vsak našel leposlovno ali pa tudi bolj strokovno zvrst zase.”
Udeležence prireditve v Labinu je ogrela tudi slovenska pesem vokalne skupine Ajda iz Umaga, pod vodstvom Vesne Car, in mnogi so zapeli skupaj z njimi. Tudi Brigita Rojko, ki v Labinu živi že 30 let, in jo pesmi spominjajo na dom ter Vita Dundera, ki se je v Labin prišla pred 41-imi leti.
“Mi smo zmeraj v družini govorili na slovenskem jeziku z mamo in očetom, a šole sem vse končala na Hrvaškem. In vpisala sem se tudi, da bi še naprej malo poslušala te slovenske.”
V Buzetu, kjer deluje slovensko kulturno društvo Lipa, je bilo veliko mladih. Da je zanimanje za slovenski jezik tam veliko, pa dokazuje tudi 35 otrok, prijavljenih k pouku slovenščine – izbirnemu predmetu v tamkajšnji osnovni šoli.
Glasbeno obarvan kulturni program pa je bil povezan z likovno umetnostjo in slovensko besedo. Predstavila so se namreč dekleta, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika s kulturo in so prav za dneve slovenske kulture pripravile hudomušno uro slovenščine. Bojana Hajduk Černeka že peto leto obiskuje tečaj, tesno povezan tudi s slovensko kulturo.
“To pomeni, da se ne učimo samo jezika, ampak veliko izvemo tudi o pomembnih slovenskih piscih, o deželi, življenju v preteklosti. Vsako leto smo imeli ekskurzijo v Sloveniji, zelo tematsko ekskurzijo, kjer smo spoznali kraje, obiskali smo rojstne hiše znanih piscev – Cankarja, Prešerna, muzeje, enkrat smo obiskali Ljubljano, hodili smo po poti znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Zelo tematsko. Tako, da se ne učimo samo jezik ampak tudi zelo pomembne stvari o Sloveniji in o kulturi.”
V Buzetu je, prvič je med Slovenci na Hrvaškem, nastopila Kraška klapa iz Sežane, ki jo vodi Maja Cetin, pridružile pa so se jim tudi članice Slovenskega kulturnega društva Oljka iz Poreča, pod vodstvom predsednice društva Mirjam Pran:
“Vedno se potrudimo, da se ob takih priložnosti družimo. … Prav se mi zdi, da smo prisotna vsa društva. Gre za priložnost, da se med sabo povežemo, da skupaj pokažemo našim someščanom del slovenske kulture in naše matične države.”
Letos so v Poreču pokazali, kako zveni slovenska ljudska glasba v sodobni preobleki. Z Zvoki Slovenije sta nastopila Boštjan Gombač in Janez Dovč. Živahno je bilo tudi v Umagu, kjer so odprli razstavo akademskega slikarja Boruta Skoka iz Pulja in nato predvajali še film Čefurji raus.
Dneve slovenske kulture v hrvaški Istri so pred desetimi leti zasnovali v Pulju takratna tajnica društva, danes glavna tajnica Slovenske izseljenke matica Jasmina Ilič je vesela, da se je ideja za razširitev na celotno Istro prijela:
“In upam, da bo še naprej, da se bomo videli še na 20, 30 dnevnih slovenske kulture v Istri. Stalno se ponavlja enoten kulturni prostor, velikokrat slišimo to frazo, ampak dejansko je to zelo pomembno. In Slovenci v Sloveniji se moramo zavedati tega, da vsi Slovenci, ki živijo izven matične domovine vlagajo še poseben trud, da bi to slovenstvo ohranili.”
In dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri so, ugotavlja Barbara Kampos, to potrdili tudi letos.
Še več fotografij s prireditev pa si lahko ogledate na portalu svsd.rtvslo.si.
Leto 1906 je bilo pomembno za koroške Slovence, saj je takrat nastalo kar nekaj kulturnih društev, ki še vedno delujejo. Eno takšnih je tudi Slovensko prosvetno društvo Šentjanž. O zgodovini društva, dejavnosti in razmerah danes smo se pogovarjali s predsednikom društva Štefanom Pinterjem.
Naš sogovornik, ki društvo vodi četrto leto, pred tem pa je bil več kot 30 let njegov tajnik, se je poglobil v zanimivo zgodovino društva, ki se je ob ustanovitvi imenovalo “Krščanskosocialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas, Bistrico in okolico”. Eden od razlogov za začetek delovanja so bile tudi volitve leta 1907, saj se je društvo vključilo v boj za pravično razdelitev volilnih okrajev na Koroškem in med drugim zahtevalo splošno ljudsko zavarovanje in ustanovitev konzuma na Bistrici.
Leta 1908 je bilo ustanovljeno “Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Šentjanž in okolico”. Njegov prvi predsednik je postal Janez Müller, Močivnik. Člani pa so se posvetili odrski in pevski dejavnosti, kmalu so zaigrali tudi prvi šentjanški tamburaši.
Prav gledališka in tamburaška dejavnost sta danes vodilni dejavnosti društva, ki že 15 let pripravlja tamburaški festival, Teater Šentanž, ki smo ga podrobneje predstavili v Sotočjih 17.10.2016, pa letos obeležuje 20-letnico neprekinjenega delovanja.
Gobarsko društva Lisička iz Maribora, ki letos slavi petdeset let svojega delovanja, že vrsto let svoje člane jeseni popelje na izlet v Porabje. Ob druženju s porabskimi gobarji v Slovenskem domu v Monoštru pripravijo tudi gobarsko razstavo. Kako je bilo letos, lahko slišite v tokratni oddaji, ko se je jim je pridružila Silva Eöry.
Razstava gob v Porabju je pomembna tudi za razvoj slovenskega jezika. Zakaj? Prisluhnite tokratni oddaji!
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Neveljaven email naslov