Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenščina in nova koroška deželna ustava, dr. Tomi Partl - zaradi slovenskega jezika v Uefo, kdo bo v Rimu zastopal Slovence iz FJK, kako do prostorov za slovensko društvo v Poreču, zvočna dediščina porabskih Slovencev
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več desetletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, članico Mlade Enotne liste iz Bilčovsa in Akcije kritičnih dijakov in dijakinj Koroške, gostimo v tokratni oddaji.
Z najnovejšim dogajanjem, povezanem z osnutkom deželne ustave in z rezultati pogovorov predstavnikov koroških Slovencev in deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem Lena Kolter ni najbolj zadovoljna. Razlog za študentki protest je bil, pojasnjuje, prav molk pristojnih. Manjšina je namreč utihnila, je prepričana:
“Že dolgo se ni nihče oglasil in kritiziral političnega dogajanja glede slovenske manjšine na Koroškem. Seveda pa smo razočarani tudi, ker politiki nisi reagirali. Nemški mediji skoraj ne poročajo o demonstraciji, tudi na televiziji smo bili samo za 15 sekund kratko omenjeni, da je demonstracija bila. Zanimivo je, kako se Koroška in Avstrija izogibata tej razpravi.”
Tudi zato je nemškim medijem poslala odprto pismo, v katerem je sogovornica, leta 2015 tudi zmagovalka govorniškega natečaja, pojasnila, kako se počuti kot koroška Slovenka:
“Kompromis glede deželne ustave boli, ker ločuje ljudi in ne omogoča enakopravnosti in enakovrednosti, ker je olepšana verzija slogana iz druge svetovne vojne – Der Kärntner spricht Deutsch – Korošec govori nemško. Razočarana sem, kako se Koroška ne uči iz zgodovine, kako se ta vedno znova ponavlja…..”
Lena Kolter je, kot je še zapisala v odprtem pismu nemškim medijem, razočarana, ker se morajo vedno znova boriti za svoje pravice in ker še vedno ni samounevno, da bi bila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem enakopravna nemški, čeprav je na tem območju že od 7. stoletja in pred nemškim ljudstvom.
Koroški Slovenci so že utrujeni od stalnega boja za svoje pravice, opozarja naša sogovornica, vendar, preutrujeni ne smejo biti:
“Drugače bomo izgubili vse, za kar so se borili naši dedje in babice in to bi bila velika škoda.”
Daljši pogovor z Leno Kolter lahko slišite v tokratni oddaji.
Prav slovenščina je v evropsko nogometno zvezo pripeljala koroškega Slovenca Tomija Partla. Dolgoletni funkcionar koroške in avstrijske nogometne zveze je že od leta 1992 član disciplinske komisije evropske nogometne zveze, ki ji od leta 2006 tudi predseduje.
Za svoje življenjsko delo na področju športa je bil 14.2.2017 odlikovan z Bloudkovim priznanjem – plaketo. Nekdanji sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah in pravnik, si je s svojim delom zagotovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške, je zapisano v utemeljitvi priznanja.
Odlikovanje mu veliko pomeni, je dejal Tomi Partl takoj po slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju, saj je bil z inženirjem Bloudkom povezan tudi prek skakalnice, ki jo je ta skonstruiral v Šentjanžu. Zaradi odlikovanja pa je bil počaščen in hkrati presenečen, da je bil izbran prav on. Navdušila pa ga je bil tudi prireditev, kot je povedal Daretu Ruparju.
V disciplinsko komisijo evropske nogometne zveze je pred četrt stoletja prišel prav zaradi znanja slovenščine, je pojasnil. Ob razpadu SFRJ so pri Uefi ustanovili komisijo za države nekdanje Jugoslavije in med drugim so tudi pozvali avstrijsko nogometno zvezo, naj v komisijo imenuje svojega člana, pripoveduje Tomi Partl:
“Predpogoj je bil, da imenovani obvlada enega od slovanskih jezikov. Bil se edini v predsedstvu zveze, ki je obvladal slovenščino in so me imenovali. Par mesecev ni bilo nobenega odgovora, nato pa sem dobil vabilo v disciplinsko komisijo. Bilo je veliko presenečenje. Ko sem vprašal, zakaj, so mi pojasnili, da bi sodnika raje imeli kar v disciplinski komisiji.”
Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu.
Slovenski rojaki pred zahodno državno mejo v tem, politično nemirnem času za Italijo, ne vedo, ali bodo v novem mandatu državnega parlamenta še imeli svojega predstavnika oziroma predstavnico. Nemško govoreči na Južnem Tirolskem in Francozi v dolini Aoste nimajo teh skrbi, saj je zakonodajalec zanje primerno poskrbel. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini se sprašujejo, ali so sami sinovi manjšega boga in hkrati pozorno spremljajo tudi dogajanje v vladni Demokratski stranki, poroča Mirjam Muženič.
Vprašanje volilnega zakona je v Italiji vroča tema. Vrstijo so razprave in soočenja mnenj o sistemu volitev tako za poslansko zbornico kot senat. V posameznih političnih strankah in gibanjih predlagajo različne predloge, ki jih je težko približati in uskladiti.
Zakon Italicum je pozabil na Slovence, kajti vlada Mattea Renzija, ki ga je pripravila in sprejela, ni spoštovala dejstva, da je obmejna Furlanija Julijska krajina avtonomna dežela prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in da olajšano izvolitev Slovenca v italijanski parlament že 16 let določa državni zaščitni zakon.
Prvi mož krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič pojasnjuje, da se je z zavrnitvijo ustavnega zakona na referendumu, povečala možnost, da bi imeli Slovenci svojega predstavnika v poslanski zbornici ali senatu. Veliko bo odvisno od novega volilnega zakona in od strank, ki nameravajo na svoje liste uvrstiti tudi predstavnike Slovencev v Italiji. Možnosti, da bi v tem času dosegli uzakonitev slovenskega predstavnika, ni, je prepričan Pavšič.
“Imeli smo nekaj pogovorov in v Demokratski stranki so nam zagotovili, da bodo v Rimu tudi prisotni tudi slovenski predstavniki. Mislim, da bi je to izredno pomembno, kajti če ne bi prišlo do izvolitve Slovenke ali Slovenca, bi to verjetno sprožilo v našem prostoru nove dinamike, ki vsekakor ne bi bile pozitivne ne za našo skupnost ne za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino.”
Možnosti, da bi imeli Slovenci v Italiji zagotovljenega predstavnika v Rimu tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji pa ne vidi?
Vidimo možnost, da bi italijanska država v večji meri upoštevala zaščitni zakon, ki določa olajšano možnost za slovenske predstavnike, pravi Pavšič in opozarja, da je to odvisno od politične volje in od pripravljenosti strank, da uvrstijo slovenske predstavnike na takšno mesto na listi, da bodo izvoljeni.
Krovni organizaciji sta soglasni, da morajo ostati prisotni v Rimu. Ker pa je realen, Pavšič dvomi, da bi lahko v naslednjih mesecih v parlamentu razpravljali o ustavnem vprašanju olajšanega zastopstva Slovencev v Italiji. Zato morajo iskati alternativno rešitev, ki bo zagotovila rojakom v FJK predstavnika v Rimu.
“Ker smo s številčnega vidika manjšina v deželni, bi rabili večjo pozornost, če smo kot slovenska narodna skupnost zaščiteni enako kot Južni Tirolci in Francozi v dolini Aoste, bi nam morali zagotoviti prisotnost v Rimu.”
Datuma volitev v Italiji še ni. Vprašanje je, kaj bo z vladno levosredinsko Demokratsko stranko. Na skupščini 19.2.2017 je njen nekdanji premier Matteo Renzi odstopil še z mesta sekretarja stranke in hkrati napovedal izredni kongres ter svojo ponovno kandidaturo za sekretarja. To pa ni ustavilo drugače mislečih Demokratov, ki so napovedali odcepitev oziroma odhod iz stranke.
Renizijeva, zdaj že bivša desna roka, predsednica vlade FJK Debora Serracchiani je napovedi ocenila kot darilo politični desnici in populistom Beppeja Grilla. O prizadevanjih slovenskih rojakov za zagotovitev poslanskega ali senatorskega predstavniku v Rimu bomo v radijskih Sotočjih še govorili.
Pred mesecem dni so rojaki iz Kanalske doline skupaj z zvezo nemško govorečih prebivalcev s peticijo pozvali pristojne, naj omogočijo učencem trijezičen – slovenski, nemški in italijanski pouk. Odziva pristojnih še ni, pravi podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, tako kot ni odziva na prošnje, da bi pristojni pomagali pri organizaciji pouka slovenščine.
Pouk sicer poteka na vseh osnovnih šolah v Kanalski dolini, toda učitelja Italija že šest let ne plačuje. Od leta 2011 do lani je za to skrbela gorska skupnost, letos pa je denar dala druga slovenska organizacija v Kanalski dolini, toda denarja nimajo dovolj za celotno šolsko leto, pojasnjuje Baraloth. Kakšno pa je zanimanje za učenje slovenščine v Kanalski dolini? Prisluhnite oddaji.
Pri uresničevanju manjšinskih pravic na Hrvaškem velja Istra za županijo, ki je na tem področju lahko za zgled in daleč pred vsemi. Zato je toliko težje verjeti, da se slovensko društvo Oljka iz Poreča s prostorsko stisko sooča tudi v letu, ko bodo rojaki v tem slikovitem turističnem mestecu praznovali že desetletnico delovanja. Njihova večletna prizadevanja ves čas podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine (SNM) Istrske županije (IŽ), ki je po smrti predsednika Dušana Žerovnika na to dolžnost oktobra lani izvolil rojaka Marijana Breclja in se na prvo sejo pod njegovim vodstvom sešel minuli četrtek 16.2.2017. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi prostorske težave društva Oljka iz Poreča, sicer pa bodo člani sveta dejavnost usmerili v pritegnitev mladih in uvedbo slovenščine v javne šole, je v pogovoru z Marjano Mirković povedal predsednik Sveta SNM IŽ Marjan Brecelj.
Novembra lani se je v Pulju minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc sestal z istrskim županom Valterjem Flegom. Ob tej priložnosti je na prostorske težave društva Oljka iz Poreča opozorila tudi njegova predsednica Miriam Pran, ki pa je na začetku tega meseca prejela zavrnitev svoje zadnje prošnje.
Prizadevanja društva Oljka dejavno podpira tudi slovenski manjšinski svet na ravni županije, potrjuje predsednik Marjan Brecelj in opozarja, da so o tem razpravljali tudi na seji sveta, s tem vprašanjem pa so pripravljeni znova iti tudi do istrskega župana Valterja Flega.
S precejšnjim optimizom pa v prihodnje mesece zre predstavnica slovenske narodne manjšine Mesta Poreč Darinka Lovrić, prepričana, da bodo prostori za društvo Oljka in tudi njeno delovanje zagotovljeni do letošnje jeseni.
Ali bodo uspeli, pa bomo poročali tudi v oddaji Sotočja.
Oddajo tokrat končujemo z glasbeno dediščino porabskih Slovencev. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so namreč v Monoštru predstavili zgoščenko z naslovom Edna ftica priletejla. Na njej se nahajajo zvočni posnetki, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, ki deluje pod okriljem SAZU-ja, posneli v porabskih vaseh med letoma 1970 in 1972 ter leta 2000.
Prisluhnite jim!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
