Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 15. 5.2017

15.05.2017


O večplastni identiteti, spominih na otroštvo v društvu Bazovica, zadovoljstvu manjšin na Madžarskem, operi Kačji pastir Pavleta Merkuja in tradiciji ljudskih godcev v Benečiji

Alexander Mann je rojak mlajše generacije z avstrijske Koroške, podjetnik in koordinator avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško. Kako je z zagonskimi podjetji v Avstriji in Sloveniji, kakšne so priložnosti za delovanje in razvoj, kako je s povezovanjem? Na ta in podobna vprašanja iščemo odgovore skupaj z našim sogovornikom, ki ima štiri manjša podjetja, njegov delavnik pa traja 14, 15 ur. Podim start-up konferenca, ki je potekala 10. in 11. maja 2017 v Mariboru, je bila zato zanj počitek, pravi.

Z zagonskimi podjetji je tesno povezan, tudi kot koordinator za Koroško, saj je njegova naloga povezovati uspešna start-up podjetja. Kako pa je s tovrstnimi podjetji na avstrijskem Koroškem? Podobno kot v Sloveniji, pojasnjuje naš sogovornik. Seveda pa je to odvisno od same definicije, kaj sploh so zagonska podjetja.

Če jih razumemo  v širšem pomenu, smo kar dobri, ugotavlja, saj so tovrstna podjetja zdaj zelo popularna in so jim mediji naklonjeni. V Celovcu imajo inkubator, iz katerega vsako leto pride od 12 do 15 zagonskih podjetij. Veliko zaslug za to imajo tudi številne subvencije, kar pa je izjemno problematično, pravi Alexander Mann.

“Slabim idejam namreč ne pustijo umreti, saj je toliko subvencij, vsak poskuša pomagati start-upom, da lahko slabe ideje preživijo  leta. To, po mojem, ni dobro. Sem za to, da jih pustijo umreti in vlagajo v podjetja z veliko rastjo.”

Start -upi so namreč samo začetek na podjetniški poti in njihov cilj naj bi bil, da se razvijajo ter zapustijo to prizorišče.  Tudi Alexander Mann  ima svoje start-up podjetje in to s pohištvom. Poleg tega svetuje podjetje iz JV Evrope pri vstopu na avstrijski trg. Ima tudi, kot pravi, zelo uspešno svetovalno  podjetje za pripravo poslovnih in finančnih načrtov za zagonska podjetja, saj je to ena največjih težav na začetku podjetniške poti. Novembra lani pa je odprl še tiskarno, saj so ugotovili, da bodo stroški tiskanja gradiva manjši, če kupijo svoje tiskarske stroje.

Idej in zagona Alexandru Mannu nikakor ne manjka. Eden njegovih ključnih ciljev pa je projekt, ki ga pripravljajo skupaj z organizatorji Podim konference. Gre za oblikovanje  trilateralnega start up ekosistema na območju avstrijske Koroške, Slovenije in severne Italije ter postavitev stične informacijske točke za lažje povezovanje start-upov z območja Alpe Jadran, organizacijo dogodkov in konferenc, ki se zdaj pogosto časovno prekrivajo. Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca jim je že zagotovila prostore, pravi naš sogovornik, ki je tri leta delal tudi na SGZ.

Pri vprašanju njegove identitete, ali se počuti koroškega Slovenca, pa se vnovič ustavimo pri sami definiciji. Na avstrijskem Koroškem je za vse koroški Slovenec, vendar je sam o tem precej premišljeval.

“Vedno sem nekje vmes. Prva leta sem živel v Nemčiji. Oče je namreč Nemec, mama pa koroška Slovenka in po mamini strani vsa družina govori slovensko. Vsekakor se čutim del slovenske skupnosti, ne bi pa rekel, da sem koroški Slovenec… Nikoli nisem bil del neke skupine. V Nemčiji sem bil Avstrijec, ko smo se vrnili v Avstrijo pa sem bil Nemec, ki govori slovensko. (smeh)”

Zato se čuti predvsem kot Evropejec, saj je doma tam, kjer se počuti doma. To je zanj prav regija Alpe Jadran. Redno se vozi v Videm, kjer ima prijatelje, dvakrat tedensko prihaja v Ljubljano,…

In od kod njegovo dobro znanje slovenščine?

Učil se jo je od otroškega vrtca naprej. Obiskoval je dvojezično ljudsko šolo, nato Slovensko gimnazijo, maturiral je na višji šoli za trgovske poklice v Šent Petru. Obiskoval je tudi jezikovne počitnice v Novem Mestu, toda s slovenščino si ni bil nikoli prav domač. S Koroške je odšel na študij na Gradiščansko in nato za leto dni še v Zagreb.

“Ko sem se vrnil na Koroško, sem dobil delo na SGZ in tam sem bil prisiljen vsak dan govoriti slovensko in po mesecu dni sem  moral govoriti v slovenščini na veleposlaništvu. Tri dni prej sem ga napisal in se ga skušal naučiti na pamet. Potem pa stojiš pred občinstvom in v prvi vrsti sedi tvoj profesor s slovenske gimnazije… O, kaj pa bo zdaj, sem si rekel… Tri leta sem delal na SGZ in se res naučil slovenščine.”

Ko se je vnovič posvetil svojim podjetjem, je skušal ohraniti nivo znanja, tudi s pogostimi obiski v Sloveniji in zaradi novega podjetja ima zdaj, kot je pojasnil v tokratnih Sotočjih, vsakodnevne stike z našo državo.

Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Köles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako pa so druge narodne skupnosti zadovoljne z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti? Kot lahko slišite v tokratni oddaji, večjih pripomb nimajo, saj iz leta v leto dobijo več denarja za svoje delovanje. Bodo pa, zagotavlja sogovornica Silva Eöry, skušali dopolniti zakon o narodnih skupnostih.

Praznično leto za rojake na Reki

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Bazovica na Reki je leta 1947 ustanovila primorska učiteljica Zora Ausec in tako povezala predvsem rojake, ki so se v prvih povojnih letih množično zaposlovali na Reki, hitro razvijajočem se industrijskem središču.

Društvo je najprej delovalo kot podružnica zagrebškega Slovenskega doma, se uspešno razvijalo in s podjetno predsednico Zoro Ausec po treh letih dobilo na uporabo vilo z vrtom v središču mesta (1950). To je kmalu postala prepoznavno zbirališče rojakov na Reki in razvejane ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki se je razvijal tudi s pomočjo številnih slovenskih umetnikov, takrat delujočih v reškem gledališču.

Vse to je, poleg učencev, ki so imeli tri leta možnost obiskovati pouk v slovenščini v nižjih razredih na bližnji osnovni šoli Matteotti, botrovalo nastanku trdnega jedra društva in zagotovilo naraščaj za nadaljnje delovanje.

Med osrednjimi aktivnimi člani, ki so pravzaprav “odrasli” v društvu, je tudi Vitomir Vitaz. V društvo prihaja od otroštva, sodeloval je v skoraj vseh skupinah, predvsem pa v folklori, pevskem zboru in dramski skupini, zadnja leta pa kot koordinator kulturnih dejavnosti skrbi za programe v društvu in na gostovanjih (v njih sodeluje in jih tudi povezuje).

Letos je v ospredju praznovanje jubileja, razporejeno na vse leto, osrednja slovesnost društva, ki danes šteje deset skupin (pevski zbor, folklorna, dramska, planinska, fotografska, glasbena, mladinska in likovna skupina, skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila ter dopolnilni pouk slovenščine in slovenske kulture) in ima evidentiranih blizu dva tisoč članov, pa bo novembra, je v pogovoru z Marjano Mirković med drugim povedal Vitomir Vitaz.

Veliko je spominov na otroštvo, ki ga je preživel v društvu, v katerem so bili dejavni njegovi starši in stari starši, ki so leta 1948 prišli na Reko iz Argentine. Spomni se tudi nastopa Ančke Šumenjak z Jurovskega vrha v 60.letih v okviru literarnega večera. Avtorica, danes že stara več kot 90 let, je pred časom društvu poslala svojo knjigo z naslovom S pesmijo v srcu, v kateri opisuje svoje življenje. Njene knjige so se v društvu razveselili, pravi Vitomir Vitaz.  Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnite v tokratni oddaji.

Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ponosni tudi na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 15. 5.2017

15.05.2017


O večplastni identiteti, spominih na otroštvo v društvu Bazovica, zadovoljstvu manjšin na Madžarskem, operi Kačji pastir Pavleta Merkuja in tradiciji ljudskih godcev v Benečiji

Alexander Mann je rojak mlajše generacije z avstrijske Koroške, podjetnik in koordinator avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško. Kako je z zagonskimi podjetji v Avstriji in Sloveniji, kakšne so priložnosti za delovanje in razvoj, kako je s povezovanjem? Na ta in podobna vprašanja iščemo odgovore skupaj z našim sogovornikom, ki ima štiri manjša podjetja, njegov delavnik pa traja 14, 15 ur. Podim start-up konferenca, ki je potekala 10. in 11. maja 2017 v Mariboru, je bila zato zanj počitek, pravi.

Z zagonskimi podjetji je tesno povezan, tudi kot koordinator za Koroško, saj je njegova naloga povezovati uspešna start-up podjetja. Kako pa je s tovrstnimi podjetji na avstrijskem Koroškem? Podobno kot v Sloveniji, pojasnjuje naš sogovornik. Seveda pa je to odvisno od same definicije, kaj sploh so zagonska podjetja.

Če jih razumemo  v širšem pomenu, smo kar dobri, ugotavlja, saj so tovrstna podjetja zdaj zelo popularna in so jim mediji naklonjeni. V Celovcu imajo inkubator, iz katerega vsako leto pride od 12 do 15 zagonskih podjetij. Veliko zaslug za to imajo tudi številne subvencije, kar pa je izjemno problematično, pravi Alexander Mann.

“Slabim idejam namreč ne pustijo umreti, saj je toliko subvencij, vsak poskuša pomagati start-upom, da lahko slabe ideje preživijo  leta. To, po mojem, ni dobro. Sem za to, da jih pustijo umreti in vlagajo v podjetja z veliko rastjo.”

Start -upi so namreč samo začetek na podjetniški poti in njihov cilj naj bi bil, da se razvijajo ter zapustijo to prizorišče.  Tudi Alexander Mann  ima svoje start-up podjetje in to s pohištvom. Poleg tega svetuje podjetje iz JV Evrope pri vstopu na avstrijski trg. Ima tudi, kot pravi, zelo uspešno svetovalno  podjetje za pripravo poslovnih in finančnih načrtov za zagonska podjetja, saj je to ena največjih težav na začetku podjetniške poti. Novembra lani pa je odprl še tiskarno, saj so ugotovili, da bodo stroški tiskanja gradiva manjši, če kupijo svoje tiskarske stroje.

Idej in zagona Alexandru Mannu nikakor ne manjka. Eden njegovih ključnih ciljev pa je projekt, ki ga pripravljajo skupaj z organizatorji Podim konference. Gre za oblikovanje  trilateralnega start up ekosistema na območju avstrijske Koroške, Slovenije in severne Italije ter postavitev stične informacijske točke za lažje povezovanje start-upov z območja Alpe Jadran, organizacijo dogodkov in konferenc, ki se zdaj pogosto časovno prekrivajo. Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca jim je že zagotovila prostore, pravi naš sogovornik, ki je tri leta delal tudi na SGZ.

Pri vprašanju njegove identitete, ali se počuti koroškega Slovenca, pa se vnovič ustavimo pri sami definiciji. Na avstrijskem Koroškem je za vse koroški Slovenec, vendar je sam o tem precej premišljeval.

“Vedno sem nekje vmes. Prva leta sem živel v Nemčiji. Oče je namreč Nemec, mama pa koroška Slovenka in po mamini strani vsa družina govori slovensko. Vsekakor se čutim del slovenske skupnosti, ne bi pa rekel, da sem koroški Slovenec… Nikoli nisem bil del neke skupine. V Nemčiji sem bil Avstrijec, ko smo se vrnili v Avstrijo pa sem bil Nemec, ki govori slovensko. (smeh)”

Zato se čuti predvsem kot Evropejec, saj je doma tam, kjer se počuti doma. To je zanj prav regija Alpe Jadran. Redno se vozi v Videm, kjer ima prijatelje, dvakrat tedensko prihaja v Ljubljano,…

In od kod njegovo dobro znanje slovenščine?

Učil se jo je od otroškega vrtca naprej. Obiskoval je dvojezično ljudsko šolo, nato Slovensko gimnazijo, maturiral je na višji šoli za trgovske poklice v Šent Petru. Obiskoval je tudi jezikovne počitnice v Novem Mestu, toda s slovenščino si ni bil nikoli prav domač. S Koroške je odšel na študij na Gradiščansko in nato za leto dni še v Zagreb.

“Ko sem se vrnil na Koroško, sem dobil delo na SGZ in tam sem bil prisiljen vsak dan govoriti slovensko in po mesecu dni sem  moral govoriti v slovenščini na veleposlaništvu. Tri dni prej sem ga napisal in se ga skušal naučiti na pamet. Potem pa stojiš pred občinstvom in v prvi vrsti sedi tvoj profesor s slovenske gimnazije… O, kaj pa bo zdaj, sem si rekel… Tri leta sem delal na SGZ in se res naučil slovenščine.”

Ko se je vnovič posvetil svojim podjetjem, je skušal ohraniti nivo znanja, tudi s pogostimi obiski v Sloveniji in zaradi novega podjetja ima zdaj, kot je pojasnil v tokratnih Sotočjih, vsakodnevne stike z našo državo.

Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Köles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako pa so druge narodne skupnosti zadovoljne z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti? Kot lahko slišite v tokratni oddaji, večjih pripomb nimajo, saj iz leta v leto dobijo več denarja za svoje delovanje. Bodo pa, zagotavlja sogovornica Silva Eöry, skušali dopolniti zakon o narodnih skupnostih.

Praznično leto za rojake na Reki

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Bazovica na Reki je leta 1947 ustanovila primorska učiteljica Zora Ausec in tako povezala predvsem rojake, ki so se v prvih povojnih letih množično zaposlovali na Reki, hitro razvijajočem se industrijskem središču.

Društvo je najprej delovalo kot podružnica zagrebškega Slovenskega doma, se uspešno razvijalo in s podjetno predsednico Zoro Ausec po treh letih dobilo na uporabo vilo z vrtom v središču mesta (1950). To je kmalu postala prepoznavno zbirališče rojakov na Reki in razvejane ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki se je razvijal tudi s pomočjo številnih slovenskih umetnikov, takrat delujočih v reškem gledališču.

Vse to je, poleg učencev, ki so imeli tri leta možnost obiskovati pouk v slovenščini v nižjih razredih na bližnji osnovni šoli Matteotti, botrovalo nastanku trdnega jedra društva in zagotovilo naraščaj za nadaljnje delovanje.

Med osrednjimi aktivnimi člani, ki so pravzaprav “odrasli” v društvu, je tudi Vitomir Vitaz. V društvo prihaja od otroštva, sodeloval je v skoraj vseh skupinah, predvsem pa v folklori, pevskem zboru in dramski skupini, zadnja leta pa kot koordinator kulturnih dejavnosti skrbi za programe v društvu in na gostovanjih (v njih sodeluje in jih tudi povezuje).

Letos je v ospredju praznovanje jubileja, razporejeno na vse leto, osrednja slovesnost društva, ki danes šteje deset skupin (pevski zbor, folklorna, dramska, planinska, fotografska, glasbena, mladinska in likovna skupina, skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila ter dopolnilni pouk slovenščine in slovenske kulture) in ima evidentiranih blizu dva tisoč članov, pa bo novembra, je v pogovoru z Marjano Mirković med drugim povedal Vitomir Vitaz.

Veliko je spominov na otroštvo, ki ga je preživel v društvu, v katerem so bili dejavni njegovi starši in stari starši, ki so leta 1948 prišli na Reko iz Argentine. Spomni se tudi nastopa Ančke Šumenjak z Jurovskega vrha v 60.letih v okviru literarnega večera. Avtorica, danes že stara več kot 90 let, je pred časom društvu poslala svojo knjigo z naslovom S pesmijo v srcu, v kateri opisuje svoje življenje. Njene knjige so se v društvu razveselili, pravi Vitomir Vitaz.  Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnite v tokratni oddaji.

Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ponosni tudi na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.


29.06.2020

Sence preteklosti preseči z izzivi prihodnosti

Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!


22.06.2020

Odprte meje, nove priložnosti in velika pričakovanja

Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!


15.06.2020

'Turizem in kultura sta neločjivo povezana'

O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!


08.06.2020

Lahko zaprta meje prepreči vrnitev Narodnega doma v Trstu?

Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine so predsednika Pahorja in pristojne ministre seznanili z aktualnimi razmerami. Kaj pričakujejo od slovenske vlade, nas zanima v tokratni oddaji. O čezmejnem sodelovanju in pomoči Avstrije občinam se pogovarjamo z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Kako je v spremenjenih razmerah z učenjem slovenskega jezika v Porabju, pojasnjuje učiteljica asistentka Valentina Novak, zadovoljna z odzivom učencev in staršev. Manj zadovoljni so na Reki, kjer so v okviru evropske prestolnice kulture načrtovali več kot 600 dogodkov. Kaj je ostalo od Luke raznolikosti? Prisluhnite!


01.06.2020

Meje ostajajo in še naprej ločujejo

Kako blizu je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini, pojasnjuje slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj. V Trstu je novo ločnico med Slovenci in Italijani postavila občinska uprava, ki je 12. junij razglasila za dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe. Ta je, opozarja zgodovinar Jože Pirjevec, mesto dejansko osvobodila. Manj ovir in več sodelovanja po odprtju slovensko madžarske meje pričakujejo porabski rojaki. V Šentpetru na avstrijskem Koroškem pa rdeč trak, ki se vije skozi vas. S projektom Hranca/Grenz koroški slovenski umetnik, režiser Marjan Štikar opozarja na mejo, ki po 100 letih še vedno ločuje. In odzivi? Prisluhnite!


25.05.2020

Spremembe (p)ostajajo edina stalnica

Šole v Furlaniji Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh, nas zanima v tokratni oddaji. Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs in na avstrijskem Koroškem preverjamo, kako je z obujanjem kulturnega življenja.


18.05.2020

Povezovanje skupnosti, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti razvoja

Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.


11.05.2020

Kako ublažiti posledice pandemije

Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? O tem podrobneje s koroškim Slovencem doktorjem Marianom Wakounigom, regionalnim direktorjem za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine. Preverjamo tudi, kaj se dogaja s Posojilnico bank, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije. Kulturno življenje Slovencev v Italiji v času epidemije ni zamrlo. Preselilo se je na splet in domača dvorišča. To velja, kot lahko slišite, tudi za Majenco, priljubljeno etnološko prireditev v Dolini pri Trstu. Valeria Gašpar, ki se je pred 25 leti iz porabske Verice preselila v sosednje slovenske Čepince, pa pripoveduje o težavah, ki jih povzroča zaprta meja z Madžarsko. Prisluhnite!


04.05.2020

Že tako veliki šolski izzivi so postali še večji

V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle pa še vedno ni jasno. Kako so se s spremenjenimi razmerami soočile šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, sprašujemo ravnateljico Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredano Guštin. Zanima nas tudi, kako je s poukom na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Kako so se v času epidemije prilagodile šola na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo z ravnateljem Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilom Katzem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa pojasnjuje, kako je z ukrepi in njihovim sproščanjem v Porabju pa tudi, kako je z zelo pomembnimi razvojnimi načrti.


27.04.2020

Naša svobodna pesem

Antifšizem, svoboda, mir, solidarnost, sožitje so vrednote, ki jih že skoraj pol stoletja skrbno neguje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Te vrednote so vedno aktualne, je prepričana tudi predsednica zbora Rada Zergol, gostja tokratnih Sotočij. ustavimo se v Rižarni, kjer so na okrnjeni slovesnosti obeležili 75-letnico zmage nad nacifašizmom. O boju koroških partizanov v Avstriji, ki je pomembno vplival na življenje v naši severni sosedi, čeprav je bil dolga leta tabu tema, se pogovarjamo z Danilom Prušnikom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o nedovisnosti avstrijskega notanjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju. Priusluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič!


20.04.2020

Koroška poje v poklon domovini, porabski Slovenci pomagajo z maskami

Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci. Kako, lahko slišite v oddaji, v kateri nadaljujemo s serijo koncertov Koroška poje.Tokrat se vračamo v leto 2016, ko je Slovenija praznovala 25. obletnico osamosvojitve. Krščanska kulturna zveza je zato koncert posvetila domovini. Takšen je bil tudi glasbeni izbor, v katerem so se prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi ter pesmi znanih koroških slovenskih avtorjev. Kako je leta 2016 v poklon domovini pela Koroška lahko vnovič slišite v tokratni oddaji.


13.04.2020

Luštno je vigred

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred'. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij. V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije in Tonč Feinig. Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite oddaji Sotočja!


06.04.2020

Družba je močna le, če je solidarna

Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!


30.03.2020

Koroška poje v poklon umetnicam

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.


23.03.2020

Čez namišljeno črto

Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


16.03.2020

Pogumno naprej!

Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.


09.03.2020

'Odgovorno in brez panike!'

Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.


02.03.2020

Brez spoštovanja drugega ni boljšega sveta

Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!


24.02.2020

Veselilo se je mlado in staro

Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.


17.02.2020

Od politike do kulture

Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.


Stran 10 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov