Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O položaju slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, letošnjih študijskih dnevih Draga, velikem zanimanju za vpis v dvojezični vrtec v Borovljah, slovenskih dijaških domovih v Italiji in Avstriji, 30. obletnici smrti porabskega župnika Janoša Küharja
Meddržavni odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso najtoplejši. Pa bi to lahko vplivalo tudi na položaj tam živeče slovenske manjšine? Kakšen je njen trenuten položaj? Tudi o tem več v pogovoru s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljana Knez. Med drugim si prizadeva za odprtje slovenskega lektorata na Reki, osebno pa je prepričana, da bi morali tam odpreti tudi generalni konzulat.
“Če ima Slovenija generalne konzulate v Trstu, Celovcu in Monoštru, ni nobenega razloga, da ga ne bi imela tudi na Reki. … Na Reki ima konzulate, mislim da, 16 držav. Od tega so trije redni, ostali so častni in že to dejstvo, da imajo oddaljene države tam konzulate, Slovenija kot sosednja država pa ne, že samo po sebi pove veliko.”
“Pravice človeka ali državljana?” To je bil naslov letošnjih študijskih dnevov Draga na Opčinah pri Trstu, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Kaj so ugotovili udeleženci, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z začetkom septembra je svoja vrata vnovič odprl dvojezični vrtec v Borovljah, ki ga letos obiskuje že 130 otrok. O trnovih začetkih pred 20 leti in uspešnem razvoju se pogovarjamo z Melhiorjem Verdelom, dolgoletnim občinskim odbornikom, med drugim zaslužnim ne le za vrtec, ampak tudi za obnovo kulturnega doma “Pri Cingelcu na Trati” pri Borovljah.
Konec avgusta so se v Murski Soboti na seminarju, ki sta ga organizirala Zavod za šolstvo Republike Slovenije in skupnost slovenskih dijaških domov, zbrali vzgojitelji dijaških domov iz zamejstva in matične domovine. Gre za tradicionalno srečanje, namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks.
Spomnimo pa se tudi porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, ki je več kot 40 let skrbel za slovenski jezik v Porabju in je umrl pred 30 leti.
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O položaju slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, letošnjih študijskih dnevih Draga, velikem zanimanju za vpis v dvojezični vrtec v Borovljah, slovenskih dijaških domovih v Italiji in Avstriji, 30. obletnici smrti porabskega župnika Janoša Küharja
Meddržavni odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso najtoplejši. Pa bi to lahko vplivalo tudi na položaj tam živeče slovenske manjšine? Kakšen je njen trenuten položaj? Tudi o tem več v pogovoru s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljana Knez. Med drugim si prizadeva za odprtje slovenskega lektorata na Reki, osebno pa je prepričana, da bi morali tam odpreti tudi generalni konzulat.
“Če ima Slovenija generalne konzulate v Trstu, Celovcu in Monoštru, ni nobenega razloga, da ga ne bi imela tudi na Reki. … Na Reki ima konzulate, mislim da, 16 držav. Od tega so trije redni, ostali so častni in že to dejstvo, da imajo oddaljene države tam konzulate, Slovenija kot sosednja država pa ne, že samo po sebi pove veliko.”
“Pravice človeka ali državljana?” To je bil naslov letošnjih študijskih dnevov Draga na Opčinah pri Trstu, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Kaj so ugotovili udeleženci, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z začetkom septembra je svoja vrata vnovič odprl dvojezični vrtec v Borovljah, ki ga letos obiskuje že 130 otrok. O trnovih začetkih pred 20 leti in uspešnem razvoju se pogovarjamo z Melhiorjem Verdelom, dolgoletnim občinskim odbornikom, med drugim zaslužnim ne le za vrtec, ampak tudi za obnovo kulturnega doma “Pri Cingelcu na Trati” pri Borovljah.
Konec avgusta so se v Murski Soboti na seminarju, ki sta ga organizirala Zavod za šolstvo Republike Slovenije in skupnost slovenskih dijaških domov, zbrali vzgojitelji dijaških domov iz zamejstva in matične domovine. Gre za tradicionalno srečanje, namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks.
Spomnimo pa se tudi porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, ki je več kot 40 let skrbel za slovenski jezik v Porabju in je umrl pred 30 leti.
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Neveljaven email naslov