Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od Rima prek Kanalske doline, Gornjega Senika, Koša iz Celovca in košarke, reške Bazovice v Slovensko stalno gledališče Trst
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Eno od volilnih okrožij naj bi bilo oblikovano po meri slovenske narodne skupnosti, zagotavlja italijanska vlada. Kako pa bo s poukom slovenskega jezika v Kanalski dolini? O tem so razpravljali na komisiji državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predstavnika Slovencev v Italiji Walter Bandelj in Rudi Pavšič sta zbrane poslanke in poslance opozorila, da gre za kompleksno zadevo, ki jo ne morejo reševati brez soglasja tam živečih rojakov.
Slovenci bodo kot jezikovna, kulturna in narodna manjšina v zamejskem prostoru obstali le, če bodo govorili jezik doma, v družini vsi, ki slovenski jezik znajo, bodisi v narečni, knjižni pogovorni ali knjižni obliki, so se strinjali udeleženci 4. srečanja pobude Slovenščina v družini. Pod geslom “Govorim svoj jezik” je srečanje tokrat potekalo v Porabju, na Gornjem Seniku.
Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. V 12 ekipah – od najmlajših do članov – sodeluje 120 košarkarskih navdušencev. Temeljni cilj kluba pa je utrjevanje zavesti med mladimi o pomenu znanja slovenskega jezika in dvojezičnosti.
ekipe Koša
foto: Koš Celovec
Na Reki je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlica, v društvu dejavna že več kot pol stoletja. Jože Grlica je bil s 16 leti ob vpisu v društvo, leta 1947, najmlajši član društva, v katerem je leta 1953 spoznal tudi soprogo Božo. Danes ponosno povesta, da v Slovenskem domu Bazovica deluje že 4. generacija družina Furlan Grlica. Oba še vedno pojeta pri mešanem pevskem zboru, prav tako ustanovljenem 1947. Društvo, ki sta ga v desetletjih pomagala graditi, je resnično postalo njun drugi dom, saj se v njem družijo s prijatelji in govorijo slovensko. Zato si želita, da bi Bazovica delovala in se razvijala še veliko let in bi, kot pravi Jože Grlica, še naprej peli, plesali in se veselili.
Daljši pogovor z Božo in Jožetom Grlico, lahko slišite v tokratni oddaji, ki jo sklenemo s povabilom v SSG Trst.
V petek 10.11.2017 so v Trstu premierno uprizorili komedijo francoskega dramatika Floriana Zellerja »Resnica«. Izjemno virtuozno izpisano besedilo v prevodu Aleša Bergerja je režiral Alen Jelen. Premierno občinstvo je bilo navdušeno in z je z gromkim aplavzom nagradilo Vladimirja Jurca v naslovni vlogi ter Tino Gunzek, Lučko Počkaj in Daniela Malalana. Več o predstavi lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od Rima prek Kanalske doline, Gornjega Senika, Koša iz Celovca in košarke, reške Bazovice v Slovensko stalno gledališče Trst
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Eno od volilnih okrožij naj bi bilo oblikovano po meri slovenske narodne skupnosti, zagotavlja italijanska vlada. Kako pa bo s poukom slovenskega jezika v Kanalski dolini? O tem so razpravljali na komisiji državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predstavnika Slovencev v Italiji Walter Bandelj in Rudi Pavšič sta zbrane poslanke in poslance opozorila, da gre za kompleksno zadevo, ki jo ne morejo reševati brez soglasja tam živečih rojakov.
Slovenci bodo kot jezikovna, kulturna in narodna manjšina v zamejskem prostoru obstali le, če bodo govorili jezik doma, v družini vsi, ki slovenski jezik znajo, bodisi v narečni, knjižni pogovorni ali knjižni obliki, so se strinjali udeleženci 4. srečanja pobude Slovenščina v družini. Pod geslom “Govorim svoj jezik” je srečanje tokrat potekalo v Porabju, na Gornjem Seniku.
Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. V 12 ekipah – od najmlajših do članov – sodeluje 120 košarkarskih navdušencev. Temeljni cilj kluba pa je utrjevanje zavesti med mladimi o pomenu znanja slovenskega jezika in dvojezičnosti.
ekipe Koša
foto: Koš Celovec
Na Reki je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlica, v društvu dejavna že več kot pol stoletja. Jože Grlica je bil s 16 leti ob vpisu v društvo, leta 1947, najmlajši član društva, v katerem je leta 1953 spoznal tudi soprogo Božo. Danes ponosno povesta, da v Slovenskem domu Bazovica deluje že 4. generacija družina Furlan Grlica. Oba še vedno pojeta pri mešanem pevskem zboru, prav tako ustanovljenem 1947. Društvo, ki sta ga v desetletjih pomagala graditi, je resnično postalo njun drugi dom, saj se v njem družijo s prijatelji in govorijo slovensko. Zato si želita, da bi Bazovica delovala in se razvijala še veliko let in bi, kot pravi Jože Grlica, še naprej peli, plesali in se veselili.
Daljši pogovor z Božo in Jožetom Grlico, lahko slišite v tokratni oddaji, ki jo sklenemo s povabilom v SSG Trst.
V petek 10.11.2017 so v Trstu premierno uprizorili komedijo francoskega dramatika Floriana Zellerja »Resnica«. Izjemno virtuozno izpisano besedilo v prevodu Aleša Bergerja je režiral Alen Jelen. Premierno občinstvo je bilo navdušeno in z je z gromkim aplavzom nagradilo Vladimirja Jurca v naslovni vlogi ter Tino Gunzek, Lučko Počkaj in Daniela Malalana. Več o predstavi lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Prisluhnite!
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov
