Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj kaže raziskava o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v zamejstvu? Kaj napoveduje Štefan Merkač, kandidat Zelenih na koroških deželnih volitvah? Zakaj je pomembna jusarska zemlja? Kaj prinaša projekt Mura Raba Tour?
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija z naslovom “Splošni položaju mladih v slovenskem zamejstvu”, nastala v okviru širše raziskave o družbenih in kulturnih kontekstih ter sodobnih izzivih mladih v slovenskem zamejstvu.
Mladi so v starajoči se populaciji manjšina. Tako lahko govorimo tudi o manjšini v manjšini, je na predstavitvi prve od štirih monografij dejala urednica doktorica Vera Kržišnik Bukić in ob tem opozorila na različne razmere, tako da ne morejo govoriti o enotnem zamejstvu, temveč o več zamejstvih. Razmere so v marsičem podobne v Italiji in Avstriji ter na drugi strani na Madžarskem in Hrvaškem.
Raziskava je med drugim pokazala, da je mladim ( od 15 do 29 let) večjezičnost pomembnejša kot narodna pripadnost in razvoj slovenske skupnosti. Toda, ob tem so možne različne interpretacije, opozarja raziskovalec iz Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Milan Obid.
Poleg pragmatičnega odločanja mladih se vprašanje narodne identitete vse bolj povezuje s skrajnim desnim populističnim govorom, je prepričan Obid, ki ob tem opozarja tudi na velik pomen socialne kontinuitete, za vprašanje prednikov in naslednikov:
“Enostavno ni res, da se mladi učijo slovensko in se trudijo za slovenščino, imajo namen svoje otroke naučiti slovensko samo zaradi pragmatičnih razlogov.”
Doktorica Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (SLORI), ki je prav tako sodeloval v raziskavi, meni, da je večjezičnost med mladimi danes pač popularna. Ob tem pa opozarja na problem večjezičnosti prostora, ki je na Tržaškem ni zaznati. Slovenščina je omejena na določena območja.
“Če se sprehodite po Trstu, boste le redko videli napis, ki ni v italijanskem ali angleškem jeziku. Slovenščino bolj poredko srečamo.”
In kaj je pokazala raziskava med mladimi v hrvaškem delu zamejstva? Doktorica Barbara Riman, vodja enote INV-ja na Reki, med drugim opozarja na vse večjo težavo.
“Število rojakov in govorcev slovenščine nenehno upada”.
Zato tudi vzorec raziskave ni ravno reprezentativen.
Tako kot v drugih državah je tudi na Hrvaškem višja izobrazbena raven v primerjavi z ostalim prebivalstvom. Hierarhija vrednot je podobna, kot jo imajo vrstniki na Hrvaškem, ločijo pa se po manjši religioznosti in levo usmerjenih političnih stališčih. Več o raziskavi, v kateri so sodelovali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, SLORI iz Trsta ter SZI in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Mesec dni pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo kandidata Zelenih Štefana Merkača. Njegovo ime je na listi na četrtem mestu, saj tako določajo pravila oziroma statut stranke, pojasnjuje. Kljub temu pa verjame v uspeh, ne sicer tako velik kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti.
“Prepričan sem, da bomo ostali v deželnem zboru. je pa seveda vprašanje, ali bomo povabljeni v koalicijo. Nova ustava omogoča, da smo tudi s štirimi mandati povabljeni k sodelovanju in če bo temu tako, bi lahko bil tudi v deželnem zboru.”
Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle pomembno zmago. Italijanski parlament je z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo, zelo pomembno za rojake v Furlaniji Julijski krajini. Tudi o tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Predstavljamo pa še Mura Raba Tour, čezmejni projekt, ki naj bi približal Porabje in spodbudil njegov razvoj. Kaj vse načrtujejo v okviru nekaj manj kot 800.000 evrov vrednega turističnega in kulturnega projekta pojasnjuje Simon Balažic, direktor TV As iz Murske Sobote.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Neveljaven email naslov